Interakcija med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihalnih instrumentovŠantl Zupan, Karolina (Avtor) Rotar Pance, Branka (Mentor) glasbaizobraževanjevisoko šolstvoštudentiučiteljivisokošolsko izobraževanjeindividualni pouk pihalumetniška interpretacijapedagoško izobraževanjeDoktorska disertacija obravnava interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihalnih instrumentov. Uvodna poglavja predstavljajo začetke poučevanja pihalnih instrumentov v Sloveniji v preteklosti in vertikalo glasbenega izobraževanja danes. Proučevali smo temeljne vidike individualnega pouka, umetniško interpretacijo v povezavi s študijskim procesom, povezovanje umetniškega študija s pedagoškim izobraževanjem in pomen vseživljenjskega učenja. V dvodelni raziskavi smo obravnavali študij pihal v visokošolskem izobraževanju in področje poučevanja pihal v nižjih in srednjih glasbenih šolah v Sloveniji. Zgodovina poučevanja pihalnih instrumentov na Slovenskem sega v čas začetkov delovanja ljubljanske Filharmonične družbe od zgodnjega 19. stoletja in je potekalo v različnih časovnih intervalih. Od ustanovitve i. im. Prvega Jugoslovanskega državnega koservatorija za glasbo (1919) in današnje Akademije za glasbo (1939) je glasbeno šolstvo v Sloveniji doživelo številne spremembe. Zadnja korenita prenova visokošolskega izobraževanja je povezana s sprejetjem Bolonjske deklaracije (1999), ki je vplivala tudi na reorganizacijo študijskih programov na UL Akademiji za glasbo. Današnji programi so vsebinsko primerljivi s sorodnimi evropskimi institucijami, ugotovitve pričujoče raziskave pa kažejo možnosti sprememb v predmetnikih, ki so ciljno naravnani na specifične profile diplomantov. Individualni pouk ostaja osrednja učna oblika poučevanja pihal, vendar ga sodobni trendi nadgrajujejo z drugimi oblikami učenja, interdisciplinarnim povezovanjem vsebin s teoretičnimi predmeti in poglabljanjem v glasbeno literaturo. V ospredju je interakcija med profesorjem in študentom. Študent v času visokošolskega izobraževanja prevzema večjo odgovornost za svoj napredek, poudarek je na razvoju metakognitivnih sposobnosti v povezavi s samostojnim delom in izvajalsko prakso. Na kakovost študijskega procesa pri individualnem pouku vpliva tudi profesor s strategijami poučevanja, z motivacijskimi elementi in s sposobnostjo kritičnega podajanja povratnih informacij. Oblikovanje umetniške interpretacije je kompleksen proces, kateremu študenti v času študija namenijo največjo pozornost. S tem povezana aktivnost študenta zahteva razvoj instrumentalnih spretnosti, namerno vadenje in sposobnost sprotnega reflektivnega analiziranja posameznih elementov pri nastajanju umetniške interpretacije in končne izvedbe. V nterakciji z umetniškim razvojem pri študentih poteka pridobivanje pedagoških kompetenc, ki so ključne za poklicno delovanje na pedagoškem področju. Proučili smo strategije poučevanja, pomen praktičnih izkušenj in izvedbenih možnosti pedagoške prakse. Znanje in kakovostne izkušnje v času izobraževanja oblikujejo bodočega učitelja pihal in postavljajo temelje za kreativnega in motiviranega profesorja, ki bo lahko skrbel tudi za umetniški in strokovni razvoj v širšem kulturnem in izobraževalnem prostoru. V raziskavi so sodelovali študenti pihal (N=59) Univerze v Ljubljani Akademije za glasbo (UL AG) in Muzičke akademije Sveučilišta u Zagrebu (MUZA) ter učitelji pihal v slovenskih nižjih in srednjih glasbenih šolah (N=64). Preučevali smo stališča študentov o interakciji med umetniškim razvojem in pedagoškimi kompetencami, o pomenu vadenja in možnostih reflektiranja izvajalske prakse in prenosu aktualne problematike umetniške interpretacije na pedagoško področje v povezavi s pedagoško prakso. Kakovost izobraževanja bodočih učiteljev pihal smo preverjali s stališči izkušenih delujočih učiteljev na tem področju. Ugotavljali smo, kakšna so njihova stališča o pridobljenih kompetencah v času študija, o individualnem delu v povezavi z demonstracijo pri pouku, o vsebini in načinu podajanja povratnih informacij in prilagajanju posameznemu učencu, o vplivu bivših profesorjev na način njihovega sedanjega poučevanja in o umetniškem in strokovnem razvoju v poklicnem delovanju. Rezultati raziskave so spodbudili razmislek o kakovosti in razsežnosti interakcije med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal v smeri boljših medpredmetnih povezav, ne samo med glavnim predmetom/instrumentom in pedagoško prakso, ampak tudi z glasbeno- teoretičnimi predmeti. V tem kontekstu bi bila potrebna evalvacija dveh ključnih predmetov, Specialne didaktike za pihala in Pedagoške prakse, tako v vsebinskem kot tudi v izvedbenem smislu, prav tako bi bila potrebna evalvacija predmetnika, zlasti na smeri Instrumentalna in pevska pedagogika. Pri razvoju študentove samostojnosti bi bilo potrebno razmisliti o večji prisotnosti reflektivnega razmišljanja ter samoregulacije samostojnega dela in izvajalske prakse, kar naj ne bi bilo navezano izključno na povratne informacije profesorja. V tej povezavi se postavlja tudi vprašanje eventuelne spremembe razporeditve individualnega pouka skozi študijski proces. Rezultati kažejo, da bi bile potrebne nadaljnje poglobljene raziskave o udejanjanju predmetno specifičnih kompetenc na pedagoškem področju, saj delujoči učitelji pihal vse svoje kompetence, pridobljene med študijem, vrednotijo v povprečju le zadovoljivo ali slabo. Kljub izsledkom raziskave, da učitelji sicer nadgrajujejo umetniške kompetence na umetniškem področju, rezultati ne kažejo na njihovo aktivno umetniško solistično delovanje.[K. Šantl Zupan]20192021-04-07 22:57:05Doktorska disertacija125831UDK: 78:37(043.3)COBISS_ID: 302693120sl