Glasbeno izobraževanje učencev s posebnimi potrebamiMarčun, Andreja (Avtor) Lesar, Irena (Mentor) glasbaizobraževanjepoukpedagogikaglasbene šoleučenci s posebnimi potrebamiglasbena umetnostglasbeno izobraževanjekoncept inkluzivnostistrategije poučevanjaGlasbeno izobraževanje učencev s posebnimi potrebami je področje, ki mu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo posvečene prav veliko pozornosti. Cilj doktorske disertacije je z raziskovalnimi ugotovitvami podkrepljena argumentacija potrebnosti omogočanja glasbenega izobraževanja v glasbenih šolah (v nadaljevanju GŠ) tudi učencem s posebnimi potrebami (v nadaljevanju UPP) in oblikovanje predloga potrebnih sprememb na področju zakonodaje, izobraževanja bodočih in že zaposlenih učiteljev1 v GŠ, možnosti sistemskih sprememb na področju napredovanja učiteljev, konkretnih prilagoditev procesa izobraževanja različnim skupinam UPP in s tem večje možnosti vključenosti in participacije UPP v GŠ po Sloveniji. Umetnost, ki ima v življenju posameznika in družbe velik pomen, je na področju izobraževanja velikokrat spregledana, zato je v uvodnem poglavju teoretičnega dela namenjene kar nekaj pozornosti argumentom za vključevanje umetnosti v izobraževanje. Ker je temeljno vprašanje doktorske disertacije glasbeno izobraževanje UPP, je posebna pozornost namenjena zlasti glasbeni umetnosti. Glasba je imela pri ljudeh že od nekdaj pomembno vlogo, zato je predstavljen tudi kratek pregled pomena glasbene umetnosti v različnih zgodovinskih obdobjih, v nadaljevanju pa tudi nekateri glasbenopedagoški koncepti (Dalcroze, Willems, Suzuki, Orff, Kodaly, Bašić, Gordon) in pouk glasbene umetnosti v slovenskih osnovnih šolah ter GŠ. Analiza mednarodno zavezujočih in domačih formalnih dokumentov je omogočila identifikacijo pravnih argumentov za glasbeno izobraževanje UPP, nemalo pozornosti pa je namenjene pedagoškim argumentom, ki so izpeljani zlasti iz kompleksnega pojmovanja inkluzivnosti. Kljub nekaterim prepričljivim argumentom, ki naj bi dajali tudi UPP možnost glasbenega izobraževanja, pa raziskave opozarjajo na ključno vlogo stališč, predsodkov in stereotipov, ki jih morda gojijo ravnatelji in učitelji pri vključevanju UPP v GŠ. Četudi se UPP v GŠ v primerjavi z osnovnošolskim izobraževanjem precej redkeje omenja, je za kakovostno pedagoško delo v GŠ pomembno poznavanje osnovnih značilnosti posameznih skupin UPP, zlasti značilnosti učenja oziroma poučevanja. Zato so predstavljene tudi različne strategije glasbenega poučevanja (instrumentov, notizacije), ki bi bile učiteljem v GŠ lahko v pomoč. V empiričnem delu raziskave, kjer sta bili uporabljeni kvalitativna in kvantitativna metoda raziskovanja, podatki pa zbrani z vprašalnikoma na reprezentativnem vzorcu ravnateljev in učiteljev iz slovenskih GŠ ter s polstrukturiranimi intervjuji s tremi UPP, z njihovimi starši in učitelji, so predstavljene ugotovitve na raziskovalna vprašanja in hipoteze. Rezultati raziskave so pokazali, da večina ravnateljev kot najpomembnejši cilj glasbenega izobraževanja prepoznava »sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje glasbene izobraženosti prebivalstva« in ne cilja »odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti«. Glede glasbene nadarjenosti večina ravnateljev in učiteljev ocenjuje, da je glasbena nadarjenost pogojena z motnjo oziroma učenčevim primanjkljajem, zato ocena ravnateljev in učiteljev, da bi v GŠ najlažje vključili učence z govorno-jezikovnimi motnjami, najtežje pa gluhe in naglušne učence, ne preseneča. Velika večina ravnateljev in učiteljev je izrazila dvom v kriterije na sprejemnih preizkusih z vidika preverjanja glasbene nadarjenosti kot tudi dvom v to, da je rezultat na sprejemnih preizkusih zadosten kriterij za vpis v GŠ. Pridobljeni podatki o številu vseh učencev in posebej UPP v GŠ kažejo, da kar četrtina ravnateljev ocenjuje, da v njihovi GŠ ni UPP, zato je tudi izračunani delež UPP v slovenskih GŠ zelo majhen, le 0,25 % vseh vključenih učencev v GŠ. Z vidika izkušenj s poučevanjem UPP so podatki skladni z ugotovljenim nizkim deležem UPP v GŠ, saj ima le dobri dve petini učiteljev in slaba polovica ravnateljev tovrstne izkušnje. Med pomembnejšimi ugotovitvami učiteljev z izkušnjo poučevanja UPP velja izpostaviti, da je po poročanju dobre tretjine učiteljev ta izkušnja prispevala k osebni obogatitvi, dobra tretjina pa je poudarila, da je izkušnja poučevanja UPP prispevala k profesionalni rasti, saj so učitelji spoznali nove pristope poučevanja in postali bolj fleksibilni. Tri četrtine učiteljev z izkušnjo poučevanja je poročalo, da je imelo pri glasbenem poučevanju UPP težave, in sicer najpogostejše z branjem notnega zapisa, nezbranostjo in slabšo koncentracijo, slabšo motoriko, slabšim razumevanjem glasbenih vsebin in slabšim razumevanjem učiteljevih navodil. Pa vendar glede na oceno uspešnosti UPP lahko sklepamo, da so učitelji te težave dokaj dobro reševali, saj je le dobra desetina učiteljev poročala, da UPP sploh niso bili uspešni. Pri samooceni usposobljenosti učiteljev za poučevanje UPP le slaba polovica učiteljev ocenjuje, da ni usposobljena za poučevanja UPP, medtem ko dobri dve petini poročata, da so usposobljeni za poučevanje nekaterih skupin UPP. Po oceni učiteljev je v procesu glasbenega izobraževanja UPP najbolj pomembna učiteljeva pripravljenost za poučevanje UPP, šele nato pa znanje s področja specialne metodike in kakovostna pedagoško-andragoška usposobljenost učitelja. Posebej je treba omeniti, da je več kot dve tretjini učiteljev prepričanih, da bi dodatna strokovna usposabljanja vplivala na pripravljenost poučevanja UPP. Slaba polovica učiteljev se je strinjala s trditvijo, da so UPP lahko vključeni tudi v javne GŠ oziroma šole s koncesijo, čeprav je bilo nekajkrat izraženo, da pri vključevanju UPP težavo lahko predstavljajo učni načrti. Še posebej pomembne so ugotovitve kvalitativnega dela raziskave, ki na podlagi intervjujev z učenci kažejo, da se v GŠ večinoma dobro počutijo, očitno pa k temu nemalo prispeva dober odnos z učiteljem in sposobnost slednjega, da prilagaja pedagoško delo. Učitelji poročajo, da se metode poučevanja pri preučevanih UPP bistveno ne razlikujejo od tistih, ki jih učitelj uporablja pri poučevanju učencev, ki posebnih potreb nimajo, prav tako pa se tudi težave proučevanih treh UPP niso bistveno razlikovale od tistih, ki jih učitelji prepoznavajo pri poučevanju učencev, ki posebnih potreb nimajo. Na področju glasbenega izobraževanja starši od učiteljev pričakujejo predvsem, da imajo do njihovih otrok jasna pričakovanja in jih znajo motivirati, cilje glasbenega izobraževanja pa prepoznavajo predvsem v splošni razgledanosti, gradnji osebnosti in razvoju delovnih navad. Še posebej pomembna pa je ugotovitev, da so izkušnje učiteljev pokazale, da so za glasbeni napredek ključnega pomena predvsem učenčeva motivacija in njegove delovne navade. [A. Marčun Kompan]20192021-04-07 22:35:52Doktorska disertacija125830UDK: 376-053.2:78(043.3)COBISS_ID: 304249344sl