<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv geološke zgradbe na genezo jame Pečina v Zjatih na Matarskem podolju</dc:title><dc:creator>Preradović Hlede,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rožič,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Začetni horizont</dc:subject><dc:subject>speleogeneza</dc:subject><dc:subject>apnenec</dc:subject><dc:subject>Matarsko podolje</dc:subject><dc:subject>Pečina v Zjatih.</dc:subject><dc:description>V sklopu magistrskega dela sem preučila litološke in strukturne lastnosti apnenca, ki so vplivale na genezo jame Pečina v Zjatih, ki leži na JZ delu Matarskega podolja, nekaj km S od vasi Skadanščina. Jama je nastala v močno razpokanem apnencu albijsko-cenomanijske starosti s povečano vsebnostjo organske snovi. Trenutno je v fazi razpada, voda se zaradi freatičnega skoka pretaka globlje v kamnini. Vhod v jamo predstavlja udorna vrtača, katere nastanek je povzročil vdor zunanjih klimatskih pogojev, ki so uničili večino primarnih jamskih oblik. Zaradi udiranja stropa v vhodnem delu jame je nastalo krioklastično pobočje, ki sega vse do osrednjega dela jame. V notranjem delu jame je glavni jamski rov v obliki ključavnice, ki je nastal v freatičnih in epifreatičnih pogojih.
V ospredju raziskav so začetni horizonti, ki se pojavljajo v vhodnem delu jame. To so lezike, ki prve prožijo raztapljanje po končani diagenezi zaradi ugodnih litoloških, fizikalnih in geokemičnih lastnosti plasti, ki ležijo pod in nad njimi. Začetne horizonte v vhodnem delu jame sem prepoznala po freatičnih kanalih, ki se pojavljajo tik ob lezikah ter po večji količini sige, ki prekriva plasti pod lezikami. V laboratoriju sem plastem nad in pod začetnimi horizonti določila mikrofaciese ter jih analizirala s pomočjo fluorescenčne spektrometrije in žaroizgube. Za bolj reprezentativne rezultate sem preučila tudi plasti nad in pod lezikami, ki niso začetni horizonti. S pomočjo strukturnega kartiranja vrtač na površju sem uspela določiti tri prelome, ki so vplivali na usmerjenost jame ter na nastanek površinskih kraških oblik.
Začetni horizonti se pojavljajo predvsem tam, kjer sta prisotna mikrofaciesa bioklastični wackestone ter mudstone do wackestone z bioklasti. Ob začetnih horizontih imata mikrofaciesa večje količine organske snovi kot pa drugod v vhodnem delu jame, kjer se prav tako pojavljata, zato domnevam, da je imela organska snov velik vpliv na nastanek začetnih horizontov. Najverjetneje so se pri oksidaciji sprostile agresivne kisline, ki so bile bolj topne od ogljikove in so uspele hitreje raztapljati apnenec.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-03 09:00:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125702</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78269</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 62070531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
