Odnos med konkurenčnim pravom in pravom intelektualne lastnine na primeru sektorja biotehnologije primerjalna perspektiva med ZDA in EUFrelih, Miha (Avtor) Grilc, Peter (Mentor) biotehnologijapravice intelektualne lastninepatentkonkurenčno pravopravo EUrule of reasonkorist potrošnikaanticommons učinkiskupinske izjemeprenos tehnologijeKonkurenčno pravo in patentno pravo sta za biotehnološko industrijo bistvenega pomena. Od primera Diamond v. Chakrabarty, ko je Vrhovno Sodišče ZDA prvič dovolilo patentiranje organizmov, proizvedenih s človeškim posegom, se je uveljavil trend podeljevanja širokih patentov. Podoben trend je zaznati v Evropi. To lahko omejuje inovacije in ima protikonkurenčne učinke. V biotehnološkem sektorju grožnjo konkurenci predstavljajo patenti s širokim obsegom na inovacijah, ki so rezultat temeljnih predhodnih raziskav, ki lahko vodijo do “anticommons” učinkov. Vodilno vlogo mora prevzeti patentno pravo z omejevanjem obsega patentov na upstream izume. Konkurenčno pravo mora pri tem igrati dopolnilno vlogo, ki je podprta z ekonomsko analizo statičnih in dinamičnih učinkov. Ni enoznačnega odgovora na vprašanje ali je za zaporedno naravo inovacij v biotehnologiji bolj primerna koncentrirana ali bolj konkurenčna tržna struktura. Čeprav obstaja prekrivanje med pravno ureditvijo in pristopi v EU in ZDA, obstajajo tudi razlike. V primeru sodne prakse EU igra pomembno vlogo načelo tržne integracije. Kljub temu, da imata na dolgi rok tako antitrust kot intelektualna lastnina za cilj zviševanje blaginje potrošnikov, so v praksi ti cilji v ZDA v določenih primerih pripeljali do imunitete pravic intelektualne lastnine. V EU so organi zavzeli bolj prilagodljiv pristop, ki ocenjuje okoliščine posameznega primera. Razhajanje v pristopih je posledica različne konkurenčnopravne presoje enostranskih izključevalnih ravnanj. V zvezi z zavrnitvami dobav in primeri na področju bistvenih zmogljivosti so se uveljavila različna stališča o tem, katera sredstva so primerna za zaščito konkurence. Problematika odnosa med pravicami intelektualne lastnine in konkurenčnim pravom se bo še naprej razvijala. Biotehnologija, kot inovativna in kapitalsko intenzivna industrija, ni zgolj posledica pravne ureditve, temveč tudi spodbuja pravni razvoj.20212021-04-02 09:00:01Magistrsko delo/naloga125695VisID: 97344COBISS_ID: 59324931sl