<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Čustvena inteligentnost pri študentih fizioterapije – pregled literature</dc:title><dc:creator>Drole,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>čustvena inteligentnost</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:subject>delovna uspešnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Izraz čustvena inteligentnost se nanaša na človekovo sposobnost prepoznavanja lastnih in tujih čustev, izražanja, sprejemanja in uravnavanja čustev, razlikovanja med čustvi ter uporabe čustev pri mišljenju in vedenju. V literaturi za čustveno inteligentnost ni enotne definicije, največkrat je opredeljena kot sposobnost, ki jo merimo s testi, ali kot osebnostna lastnost, ki je merjena s samoocenjevanjem. Fizioterapevti z visoko razvito čustveno inteligentnostjo lažje vzpostavijo kakovosten odnos s pacientom, bolje sodelujejo v timu ter so bolj empatični in skrbni, vse to pa izboljša kakovost njihovega dela. Namen: Namen diplomskega dela je bil na osnovi pregleda literature preučiti, ali se pri študentih fizioterapije čustvena inteligentnost med študijem in kliničnim usposabljanjem spreminja ter ali se povezuje z njihovo delovno uspešnostjo. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v dveh podatkovnih bazah, PubMed in Google Učenjak, z izbrano kombinacijo ključnih besed. V pregled literature so bile vključene raziskave v angleškem jeziku, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. Rezultati: V pregled literature je bilo zajetih osem raziskav, objavljenih med letoma 2010 in 2019. Sedem raziskav je spremljalo čustveno inteligentnost študentov med študijem. V štirih raziskavah so avtorji ugotovili, da se je čustvena inteligentnost s trajanjem študija izboljševala, v dveh je bila ta sprememba statistično pomembna. V eni raziskavi je prišlo do statistično pomembnega poslabšanja pri eni izmed komponent čustvene inteligentnosti, in sicer v asertivnosti. V treh raziskavah večje spremembe čustvene inteligentnosti niso bile zaznane. V treh raziskavah so se avtorji osredinili še na iskanje povezave med čustveno inteligentnostjo študentov fizioterapije in njihovo delovno uspešnostjo. V vseh treh so zaznali statistično pomembno povezavo med čustveno inteligentnostjo in merami učne oz. delovne uspešnosti, velikost povezav je bila v eni raziskavi ocenjena kot nizka, v dveh pa zmerno visoka. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov lahko sklenemo, da se čustvena inteligentnost med študijem fizioterapije spremeni, pri čemer je opaženih več pozitivnih kot negativnih sprememb. Med čustveno inteligentnostjo in delovno uspešnostjo študentov fizioterapije se povezave pojavljajo, vendar so te premajhne, da bi na podlagi posameznikove čustvene inteligentnosti lahko napovedali, kako uspešen bo v delovnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[L. Drole]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-04-02 07:46:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125691</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104304</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 58159875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
