<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekonomska upravičenost malih vetrnih elektrarn</dc:title><dc:creator>SULJANOVIĆ,	ANES	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>male vetrne elektrarne</dc:subject><dc:subject>hitrost vetra</dc:subject><dc:subject>vetrna turbina</dc:subject><dc:subject>ekonomska upravičenost</dc:subject><dc:description>Vetrna energija danes zadovoljuje manj kot odstotek svetovnih energetskih potreb, vendar je med najhitreje rastočimi panogami za proizvodnjo električne energije. Bistvena prednost obnovljivih virov energije je v tem, da prispevajo k zmanjševanju toplogrednih plinov in na ta način prinašajo pozitivne učinke na kakovost okolja. V diplomskem delu je predstavljeno delovanje vetrnih elektrarn, s posebnim poudarkom na malih vetrnih elektrarnah. V začetnih poglavjih smo predstavili zgodovino vetrnih elektrarn, njihovo zgradbo ter tipe. Potem smo podrobno opisali male vetrne elektrarne in njihove osnovne komponente delovanja, kjer smo uporabili fizikalno enačbo za vetrno energijo, jo pretvorili v enačbo za izračun izhodne moči vetrne turbine ter jo kasneje uporabili pri analizi. V nadaljevanju diplomskega dela smo predstavili ekonomsko upravičenost postavitve dejanskega modela male vetrne elektrarne E-200L na meteorološki lokaciji Lisca. Za določeno lokacijo smo s pomočjo podatkov o povprečnih hitrosti vetra, pridobljenih s spletne strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), in obratovalne karakteristike modela vetrne turbine analizirali proizvodnjo med leti in ocenili moč vetrne turbine E-200L. Na podlagi letne količine pridobljene električne energije in izračuna denarnega toka skozi življenjsko dobo vetrne elektrarne smo ovrednotili ekonomsko smiselnost investicije. Pri izračunih smo si pomagali s programom Microsoft Excel.

Analiza proizvodnje med leti je pokazala, da model vetrne turbine E-200L na lokaciji Lisca letno proizvede približno 18,9 MWh električne energije, faktor inštalirane moči se giblje okoli 21 %. Z ekonomskega vidika se je izkazalo, da se naša investicija ne izplača in s tem tudi ekonomsko ne opraviči. S tem smo potrdili, da je cena malih vetrnih elektrarn previsoka.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-29 12:15:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125639</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 54701</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
