Iz posameznega v splošno o izkušnji nasiljaElneia, Nastasija (Avtor) Komel, Dean (Mentor) nasilješkodaranjenjedesubjektivacijapripisanje pomenasebstvointersubjektivno pripoznanjefenomenologija telesnostiintencionalnost.V diplomskem delu obravnavam zgodbo primera partnerskega nasilja po pričanju žrtve, na podlagi katere pretresem različne opredelitve nasilja. Opirajoč se na žrtvino notranje dogajanje sklenem, da je nasilje potrebno obravnavati predvsem kot desubjektivacijo, torej kot določujočo komunikacijo pomena, in ne v prvi vrsti kot utrpljeno fizično škodo. Po obravnavi specifik in paradoksov komunikacije nasilja ter njenih raznoterih obrazov se vprašam po pogojih možnosti subjektove ranljivosti za takšno komunikativno določitev. Teoretično podlago subjektove dovzetnosti za nagovor Drugega najdem v transcendentalni nujnosti intersubjektivnega pripoznanja, vendar nam primer žrtvinega boja za osvoboditev izpod storilčeve določitve pomena kaže tudi na nekakšno hkratnost subjektove avtonomnosti. Kot odgovor na to dvojnost najprej predstavim Honnethov predlog, ki se opira na pojmovanje čustev teorije delovanja. Orišem tudi njegovo družbeno teorijo subjektovega stopnjevitega razvoja glede na intersubjektivno pripoznanje in stopnjevitega razkroja glede na odrekanje pripoznanja. Ker Honnethova družbena teorija pri subjektu ne zajame konstitutivne vloge utelešenosti, čeprav se zdi, da jo predvideva, pri obravnavi izkušnje nasilja na koncu posežem po filozofski fenomenologiji telesnosti, ki med drugim ponudi novo zasnovo subjektove notranje dvojnosti med odvisnostjo in neodvisnostjo od Drugega, predvsem pa z utemeljevanjem subjekta v utelešeni intencionalnosti ujame daljnosežnost obravnavanega nasilnega posega v žrtvino subjektivnost.20212021-03-28 07:45:17Diplomsko delo/naloga125623VisID: 472065sl