<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnja mame ob soočanju s posebnimi potrebami otroka in strategije pomoči</dc:title><dc:creator>Hristovski Kandušer,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:description>Otroci s posebnimi potrebami so raznolika skupina. Mednje spadajo tudi otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, otroci z motnjami v duševnem razvoju ter otroci z avtističnimi motnjami. Omenjene motnje povzročajo številne težave na otrokovem gibalnem, govorno-jezikovnem, socialnem in intelektualnem področju, kar vpliva tudi na družinsko dinamiko. Sprejemanje otroka s posebnimi potrebami in njegove diagnoze je za starše težak in dolgotrajen proces soočanja z lastnimi čustvi oziroma občutki, kot so krivda, nemoč, zaskrbljenost, jeza in še mnoga druga. Vključuje tudi pridobivanje informacij, dosledno delo in iskanje ustreznih strategij pomoči. Starši svoja pričakovanja, naravnana na podobo o "normalnem" otroku, nenehno prilagajajo njegovim posebnostim, pri čemer jim morebitno nerazumevanje in pritiski okolice njihovo poslanstvo še dodatno otežujejo. Pri tem je nujno kvalitetno sodelovanje s strokovnjaki, ki ga je moč uresničevati znotraj partnerskega modela sodelovanja. 
Magistrsko delo se osredotoča na materino osebno izkušnjo soočanja, doživljanja hčerinih težav na področju govorno-jezikovnega, gibalnega, socialnega, intelektualnega razvoja ter lastne vključenosti v proces hčerinega opolnomočenja. Materino izkušnjo v obliki zapisov prepletamo s strokovnimi mnenji in izvidi hčere. Nadgradnjo raziskave predstavlja uporabljena kvalitativna metoda raziskovanja, ki vključuje kvalitativno obdelavo osebne dokumentacije otroka ter delno strukturiranih intervjujev učiteljic od 1. do 3. razreda. Pri hčeri so se težave od rojstva dalje kazale predvsem na gibalnem področju. Zaradi izrazitih motenj mišičnega tonusa, prevzdraženosti ter počasnejšega in atipičnega gibalnega razvoja je imela redno nevrofizioterapijo. Zaradi težav, ki so se od 2. leta dalje pojavile na vseh omenjenih področjih, je bila hči opredeljena kot otrok z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami. Podan je bil tudi sum na motnjo avtističnega spektra. Kasneje je bila opredeljena še kot otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Medtem ko v predšolskem obdobju kljub dodatni strokovni pomoči in doslednemu delu ni bilo bistvenega napredka, se je ta začel intenzivneje kazati v 2. razredu osnovne šole. Kot zelo pomembna se je izkazala vsakodnevna komunikacija med starši in  učitelji, enakovreden in spoštljiv odnos, iskanje skupnih rešitev ter naraščajoča hčerina motivacija za delo in učenje. Podane so tudi konkretne strategije dela in pomoči v predšolskem in šolskem obdobju ter uporabljeno gradivo, didaktični material ter fotografije hčerinih izdelkov iz osebne dokumentacije matere. Študija primera ni podlaga za kakršnokoli posploševanje, lahko pa pripomore k razumevanju stisk staršev otrok s posebnimi potrebami, razumevanju otrok ter pomena dela in pomoči v okviru otrokovih zmožnosti.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-27 03:36:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125609</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57225219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
