<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Soočanje učiteljev razrednega pouka z nasiljem staršev nad otroki</dc:title><dc:creator>Štular,	Katra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krek,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:description>Nasilje staršev nad otroki predstavlja vsesplošen družbeni problem. Zasebnost družin je
zaščitena, zato je poseganje države v družino zelo omejeno. Zaradi vloge, ki jo ima šola
v življenju vsake družine, je njena dolžnost, da prevzame del vloge pri preprečevanju in
obravnavanju družinskega nasilja. Za uspešno spopadanje z omenjenim problemom
morajo vzgojno-izobraževalni zavodi zagotoviti jasen sistem pomoči otroku, ki doživlja
nasilje v družini, učiteljem pa ustrezno znanje na tem področju. Tako bo ustvarjen občutek
varnosti tako za otroka, žrtev nasilja, kot tudi za pedagoškega delavca.
V magistrskem delu smo raziskali, kako se učitelji razrednega pouka soočajo z nasiljem
staršev nad otroki, kakšno je njihovo znanje na omenjenem področju, kateri dejavniki jih
spodbujajo ali odvračajo k sprožitvi prijave suma družinskega nasilja staršev nad otroki
ter kakšno toleranco imajo do uporabe fizičnega in psihičnega nasilja kot sredstva za
vzgojo otrok. Raziskali smo tudi pojavnost nasilja staršev nad otroki znotraj vzgojnoizobraževalnih
zavodov v šolskem letu 2019/20. V raziskavi je sodelovalo 150 učiteljev
razrednega pouka, ki so poučevali v šolskem letu 2019/20. Podatke smo zbirali tri mesece
s pomočjo spletnega vprašalnika.
Rezultati raziskave so pokazali, da so učitelji razrednega pouka seznanjeni s postopkom
prijave in obravnave suma družinskega nasilja staršev nad otroki, medtem ko je njihovo
poznavanje vsebin Pravilnika o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne
zavode (2010) ter Priročnika za zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih:
obravnavanje nasilja v družini (Filipčič in Klemenčič, 2011) večinsko zelo pomanjkljivo.
Čeprav je obravnava družinskega nasilja staršev nad otroki znotraj vzgojnoizobraževalnega
sistema timsko delo, menimo, da bi na področju poznavanja vsebin iz
Pravilnika in Priročnika učitelji razrednega pouka potrebovali dodatna izobraževanja.
Učitelje v največji meri k prijavi zaznanega suma nasilja opogumlja: želja po pomoči
učencu, načela šole in predhodne pozitivne izkušnje s prijavo, odvrača pa: prepričanje,
da se bo s prijavo suma družinskega nasilja učencu povzročilo več škode kot koristi, dvom
o resničnosti nasilja in skrb za lastno varnost, varnost svoje družine. Dopustnost uporabe
fizičnega nasilja (klofuta, udarec s predmetom, udarec po prstih) kot vzgojne metode
učitelji razrednega pouka ocenjujejo glede na intenzivnost dejanja, ne pa na obliko,
denimo enkratno klofuto brez vidnih posledic so ocenili za manj nasilno kot večkratne
klofute z vidno posledico (modrica na licu). Dopustnost uporabe psihičnega nasilja
(grožnje, zapiranje otroka v sobo, prepoved obiskovanja obšolskih dejavnosti) kot vzgojne
metode pa učitelji razrednega pouka v največji meri ocenjujejo kot nenasilne oziroma
manj nasilne vzgojne metode za razliko od besednega poniževanja, ki so ga označili kot
pogosto ali vedno nasilno vzgojno metodo. Glede na pridobljene podatke lahko sklepamo,
da učitelji razrednega pouka bodisi ne znajo prepoznati psihičnega nasilja v konkretnih
primerih bodisi ga ocenjujejo kot blažjo obliko nasilja staršev nad otroki. Pridobljeni
podatki kažejo, da je pri učiteljih razrednega pouka prepoznavanje psihičnega nasilja
iv
staršev nad otroki manj učinkovito kot prepoznavanje fizičnega nasilja. Kot sum nasilja
staršev nad otroki so učitelji razrednega pouka v šolskem letu 2019/2020 največkrat
zaznali zanemarjanje, sledi psihično nasilje, fizično nasilje, ekonomsko nasilje in spolno
nasilje. V šolskem letu 2019/20 pa so učitelji razrednega pouka največkrat prijavili sum
zanemarjanja kot obliko nasilja staršev nad otroki, sledi fizično nasilje, psihično nasilje,
ekonomsko nasilje, na zadnjem mestu pa je spolno nasilje.
Ugotovitev raziskave ne moremo posplošiti na celotno populacijo, menimo pa, da izsledki
raziskave ustrezno prikazujejo stanje na raziskanem področju in predstavljajo dobra
izhodišča za nadaljnja raziskovanja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-27 03:35:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125607</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57138435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
