Vpliv komunalne odpadne vode na reko ŠčavnicoBrenčič, Anja (Avtor) Oder, Martina (Mentor) Fink, Rok (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvokomunalne čistilne napravepovršinske vodeonesnaženjekmetijstvoUvod: V površinski vodi so lahko prisotne strupene snovi in nezaželeni mikroorganizmi, ki lahko negativno vplivajo na okolje in tudi na zdravje ljudi. V kmetijstvu se uporabljajo različna gnojila in sredstva za zatiranje škodljivcev ter plevelov, ki lahko prehajajo v stoječa vodna telesa, v morje ali ostajajo v tleh ter s tem ogrožajo rastline in živali v vodotokih. Namen: Namen raziskave je bil oceniti kemijsko in mikrobiološko stanje reke Ščavnice pred in po iztoku komunalne odpadne vode iz čistilnih naprav Ljutomer in Razkrižje, ter ugotoviti njun vpliv na vodotok. Metode dela: Spremljali smo mikrobiološko in kemijsko stanje reke Ščavnice na šestih vzorčevalnih mestih v obdobju enega leta. Vzorce smo analizirali na kemijske in mikrobiološke parametre. Za kemijske analize smo uporabljali spektrofotometrično metodo s kivetnimi testi in sistem za merjenje BPK5. Za ugotavljanje prisotnosti E. coli in enterokokov smo uporabili metodo membranske filtracije. Rezultati: Vrednosti izmerjenih parametrov nihajo glede na letni čas. Število mikroorganizmov je višje poleti v primerjavi z zimo, medtem ko za kemijske parametre tega ne moremo trditi, saj se vrednosti iz meseca v mesec precej razlikujejo. Najvišje vrednosti kemijskih parametrov so bile ugotovljene na vzorčevalnem mestu 4 in 6, ki sta za obema čistilnima napravama. Vpliv čistilne naprave Razkrižje na reko Ščavnico v primerjavi s čistilno napravo Ljutomer, je manjši, ampak gre za čistilno napravo, na katero je priključenih manj prebivalcev. Povečane vrednosti pri večini spremljanih parametrov smo potrdili tudi pri vzorcu 1, ki leži tik za akumulacijskim jezerom Gajševci. Pri vzorcu 3, ki se nahaja tik za kanalizacijskim razbremenilnikom v Ljutomeru, smo zaznali povečano število mikrobioloških parametrov in amonijaka. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imata čistilni napravi Ljutomer in Razkrižje vpliv na kakovost reke Ščavnice, saj je kvaliteta reke po iztoku komunalne odpadne vode slabša v primerjavi z odseki pred iztokom s čistilne naprave. Pa vendar te vrednosti niso tako visoke, da bi lahko govorili o reki s slabo kakovostjo. Omeniti pa je potrebno še razpršene vire onesnaženja, predvsem kmetijstvo z emisijami dušika, ki prav tako slabšajo kakovost reke Ščavnice.[A. Brenčič]20212021-03-26 07:46:56Magistrsko delo/naloga125579UDK: 614VisID: 104289COBISS_ID: 57309443sl