<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Higiena rok - vpliv načina vzorčenja na mikrobiološki rezultat</dc:title><dc:creator>Štrus,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zore,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>higiena rok</dc:subject><dc:subject>umivanje rok</dc:subject><dc:subject>razkuževanje rok</dc:subject><dc:subject>bolnišnične okužbe</dc:subject><dc:subject>vzorčenje rok</dc:subject><dc:description>Uvod: Higiena rok kot veda o zdravju je ena temeljnih medicinskih ved, ki se ukvarja s preučevanjem različnih vplivov na človekovo zdravje in podaja navodila za njegovo krepitev. Pri dokazovanju higiene rok lahko uporabimo različne načine vzorčenja, npr. bris, odtis in izpirek. Prisotnost bakterij in njihovo vrsto nato dokažemo na različnih gojiščih. Namen: V diplomskem delu želimo ugotoviti, kateri način vzorčenja rok je najbolj učinkovit in nam na najbolj nazoren način prikaže kontaminacijo rok z bakterijami. Ugotoviti želimo, ali je rezultat mikrobiološkega testiranja rok odvisen od načina jemanja vzorca. Preveriti skušamo, kakšna je snažnost rok zaposlenih v Domu starejših občanov Idrija (DSO Idrija) po končani izmeni. Predvsem pa želimo opredeliti delež prisotnih bakterij, ki lahko pri varovancih povzročajo okužbe, povezane z zdravstvom (MRSA/ESBL).  Metode dela: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo in izvedli empirično raziskavo. Prvi del raziskave (pilotno študijo) smo izvajali na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Študentom zdravstvene nege 1. letnika smo roke vzorčili na tri različne načine, in sicer z mokrim brisom, odtisom roke na hranljivo gojišče in z izpirkom roke do zapestja s fiziološko raztopino. Postopke smo opravili pri 29 študentih. Drugi del raziskave smo izvajali v DSO Idrija, kjer smo zaposlenim, ki so v stiku s oskrbovanci doma, odvzeli odtis roke na dveh različnih gojiščih.  Z odtisom smo s selektivnimi gojišči za MRSA in ESBL iskali omenjena tipa rezistentnih bakterij (MRSA in ESBL). Rezultati: V prvem delu raziskave smo ugotovili, da je najbolj uspešen način vzorčenje rok z odtisom. Pri izpirku je bilo število bakterij pri večini neštevno, zato smo morali vzorec redčiti s fiziološko raztopino. Na podlagi izsledkov prve raziskave smo se odločili, da bomo v DSO Idrija izvajali odtise. Dva vzorca sta bila pozitivna na ESBL, na MRSA pa nobeden. Razprava in zaključek: Najbolj enostavna in dokaj učinkovita metoda vzorčenja rok je odtis roke, najbolj natančen rezultat pa dobimo z vzorčenjem z izpirkom. Higiena rok pri zaposlenih v DSO Idrija je zelo dobra. Od 162 vzorcev sta bila na bolnišnično okužbo z ESBL pozitivna dva vzorca, na MRSA pa nobeden.</dc:description><dc:publisher>[A. Štrus]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-25 07:46:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125561</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104280</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 57118211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
