Kriza kot nevarnost in upanjeRošker, Jana S. (Avtor) covid-19globalna krizarasizemesencializemkonfucijanska etikaglobalna etikakrizeetikakitajska filozofijavrednotedružbeni nadzordigitalna tehnologijapandemijefilozofija kultureŽelja po tem, da bi napisala to knjigo, se je v meni porodila leta 2020, v obdobju pandemije covida-19. Kot sinologinja ne morem mimo dejstva, da se je koronski virus, ki vodi do pljučnega obolenja z visoko stopnjo nalezljivosti in smrtnosti, najprej pojavil na Kitajskem, torej v kulturno-jezikovnem območju, ki predstavlja jedro mojih osebnih in poklicnih interesov ter vsebinsko osnovo mojega raziskovalnega dela. Kot raziskovalki, ki deluje na področju kitajske filozofije, epistemologije in etike, so se mi ob tem odprla številna vprašanja, ki so povezana predvsem z razlogi za trenutno globalno krizo in s pogoji, ki so do nje privedli. Dejstvo, da so razlogi za nastanek epidemije v večmilijonskem mestu Vuhanu verjetno povezani s pomanjkljivimi higienskimi razmerami na tržnici z živimi (tudi divjimi) živalmi, so v svetovni (zlasti zahodni) javnosti sprožili ne samo val ogorčenja in zgražanja nad »primitivizmom« in »nizko stopnjo kulture« vuhanskega prebivalstva, temveč tudi nesluten dvig sinofobije in novih rasizmov, povezanih z nepremišljenimi predsodki in pomanjkanjem poznavanja kompleksnih dejavnikov, ki opredeljujejo vsako kulturo in posameznike, ki v njej živijo in delujejo. Esencialistični pogledi na »Drugega« in posplošujoče razumevanje »druge« kot nosilke/nosilca določenih značilnosti, ki naj bi se v ljudeh oblikovali zgolj kot rezultat njihove etnične in rasne pripadnosti, so v zahodnih družbah ponovno priplavali na površje in se izrazili v novih oblikah rasistično pogojene ksenofobije. Vendar vprašanje rase in rasizma nikakor ni bil edini vidik, ki me je kot sinologinjo pritegnil k raziskovanju in v meni vzbudil razmisleke, iz katerih je zrastla tale knjiga. Kmalu po tem, ko se je covid-19 razširil na globalno raven, s čimer so se pokazale njene pandemične razsežnosti, je namreč postalo jasno, da sodijo ravno Kitajska in druge regije sinitskega kulturno-jezikovnega območja med področja, ki so v procesih zajezitve in eliminacije virusnih epidemij precej bolj učinkovite kot države evro-ameriških regij. Raziskava, na kateri temelji pričujoča knjiga, je jasno pokazala, da je treba ob iskanju odgovora na vprašanje po razlogih za to relativno učinkovitost sinitskega kulturnega prostora ovreči prvotno zelo razširjeno, a neutemeljeno trditev, da gre pri tem za tradicionalno avtokratsko delovanje sinitskih držav, ki ukrepajo preko ukazovanja »od zgoraj navzdol« in jim je pri tem v pomoč domnevna tradicionalna »poslušnost« vzhodnoazijskega prebivalstva. V knjigi izhajam iz hipoteze, po kateri je bolj verjetno, da tičijo razlogi za to učinkovitost v konfucijanski etiki odnosnosti, ki ne izhaja iz pojma izoliranega individuuma in v okviru katere sta kontekstualiziran/-a posameznik/-ca in družba v vzajemno komplementarnem razmerju. Knjiga iz transkulturne perspektive obravnava tudi vrsto drugih vprašanj, povezanih z etičnimi in političnimi dilemami soočanja s pandemijo. Pri tem gre omeniti predvsem različne kulturno pogojene odnose do digitalnega nadzora in njihove kozmotehnološke osnove. V tem kontekstu se knjiga ukvarja tudi z vprašanjem bodočnosti razsvetljenskih vrednot, humanizma (in humanistike) ter usode intimnosti, zasebnosti in javnosti. Zaključi se s pobožnim upanjem na to, da se je možno iz pandemije covid-19 kaj naučiti in s (še bolj neverjetnim) upanjem na to, da nekje v stičišču mnogoterih svetov vendarle obstaja možnost nove globalne etike, zasnovane na enakovrednosti vseh ljudi.Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani20212021-03-23 08:24:06Neznano125526UDK: 130.2:616-036.21(0.034.2)ISBN: 978-961-06-0432-7DOI: 10.4312/9789610604327COBISS_ID: 53771267sl