<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povečanje prehranske vrednosti lanenega olja z uporabo pulzirajočega električnega polja</dc:title><dc:creator>Jedlovčnik,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poklar Ulrih,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Miklavčič,	Damijan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lan</dc:subject><dc:subject>laneno olje</dc:subject><dc:subject>lanena semena</dc:subject><dc:subject>elektroporacija</dc:subject><dc:subject>PEF</dc:subject><dc:subject>pulzirajoče električno polje</dc:subject><dc:subject>prehranska vrednost</dc:subject><dc:subject>večkrat nenasičene maščobne kisline</dc:subject><dc:subject>AOP</dc:subject><dc:subject>antioksidativni potencial</dc:subject><dc:subject>peroksidno število</dc:subject><dc:subject>izkoristek</dc:subject><dc:subject>DPPH</dc:subject><dc:subject>oksidacija</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela smo preverjali ali z uporabo pulzirajočega električnega polja lahko zvišamo prehransko vrednost lanenega olja. V ta namen smo uporabili prototipno stiskalnico, ki je delovala tudi kot elektroporacijska komora s pomičnimi elektrodami. V stisnjenem lanenem olju smo določili vsebnost vode, maščob, maščobnokislinsko  sestavo, vrednost peroksidnega števila, antioksidativni potencial izražen kot koncentracija troloks ekvivalenta ter določili barvo olja v primerjavi s kontrolnim vzorcem. Ob pridobivanju olja z uporabo pulzirajočega električnega pulza smo določili za 16 % večji izkoristek stiskanja. Delež posameznih maščobnih kislin (MK) se bistveno ni razlikoval med vzorcem in kontrolo. Olje je vsebovalo največji delež α-linolenske MK, in sicer približno 46 %. Po deležu sta ji sledila oleinska MK in linolna MK. Oba vzorca sta bila v zakonsko določenih mejah vrednosti peroksidnega števila, vendar je bila vrednost peroksidnega števila vzorca pridobljenega z elektroporacijo statično značilno nižja v primerjavi s kontrolo. Nižje peroksidno število pomeni nižjo stopnjo primarne oksidacije. Vzorec pridobljen z elektroporacijo je bil tudi nekoliko bolj rumenkaste barve, kar lahko pripišemo višji koncentraciji luteina. Z uporabo elektroporacije se antioksidativni potencial olja zviša za 11 % v primerjavi s kontrolnim vzorcem. Ob uporabi parametrov elektroporacije z nižjim vnosom energije smo opazili padec antioksidativnega potenciala. Olje pridobljeno z elektroporacijo ima višjo prehransko vrednost. Za dodatno potrditev te teze bi morali uporabiti stiskalnico, z večjo komoro in večjo možnostjo obremenitve. Tako bi lahko pridobili večjo količino vzorca in izvedli dodatne analize s področja oksidativne stabilnosti ter določili vsebnost različnih sekundarnih spojin s HPLC analizo.</dc:description><dc:publisher>[U. Jedlovčnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-23 08:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125524</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 641.1:665.345.4:577.352</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191063</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 56667139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
