<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vizualizacija bibliografije Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete UL s pomočjo enoličnih identifikatorjev v citatnih informacijskih sistemih Scopus ter Web of Science</dc:title><dc:creator>Letonja,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>BARTOL,	TOMAŽ	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>informatika</dc:subject><dc:subject>bibliometrična analiza</dc:subject><dc:subject>vizualizacija</dc:subject><dc:subject>agronomija</dc:subject><dc:subject>bibliografske zbirke</dc:subject><dc:subject>enolični identifikatorji</dc:subject><dc:description>Objavljena dela raziskovalcev je v bibliografskih zbirkah podatkov pogosto težko sistematično poiskati. Avtorji so predstavljeni z različnimi okrajšavami in oblikami imen, imajo soimenjake ipd. Enolična identifikacija bi bila možna z identifikatorji kot so ORCID, WOS-ID ali Scopus-ID. V našem delu smo preverili stanje na tem področju za raziskovalce Oddelka za agronomijo BF UL (OA). Preliminarna analiza je pokazala, da so podatki pomanjkljivi, zato smo raziskovalcem poslali navodila za izboljšave. Ker tudi kasneje številni podatki še niso bili ustrezno urejeni, smo lahko najbolj popolno bibliometrično analizo za OA pripravili s pomočjo identifikatorjev Scopus-ID, ki se generirajo avtomatsko. Analiza z uporabo analitičnega orodja v Scopusu kaže, da raziskovalci večinoma objavljajo v revijah, ki so klasificirane s predmetno kategorijo Agricultural and Biological Sciences. Revije, v katerih najpogosteje objavljajo so Acta agriculturae Slovenica, Acta Horticulturae in Scientia Horticulturae. S programom VOSviewer smo pripravili vizualizacijo za avtorstvo, sodelovanje, citiranost, izbor revij za objavo in vsebinsko analizo. Rezultati kažejo, da je večina dokumentov napisanih v soavtorstvu slovenskih avtorjev, zlasti v okviru kateder oddelka. Raziskovalci v zadnjem obdobju manj sodelujejo s soavtorji iz ZDA in nekoliko več iz evropskih držav (Nemčija, Srbija, Italija in Hrvaška). Z vidika citiranja se skupina za hortikulturo manj povezuje z ostalimi področji, kar se kaže tudi pri sopojavljanju konceptov. Iz vidika vsebine izstopi nekaj večjih področij: rastlinska genetika, kemijska analiza sadnih rastlin, onesnaženost tal, varstvo rastlin in drugo.</dc:description><dc:publisher>[J. Letonja]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-20 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125507</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 016:633:659.2:004.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191052</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 59121411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
