Gnojenje ekoloških sadik vrtnin z aminokislinamiTrebušak, Karin (Avtor) Slatnar, Ana (Mentor) Zupanc, Vesna (Komentor) ekološka pridelavasadikezelenjadnicegnojenjeaminokislinesolatazeljeDelfanV ekološki pridelavi je izziv, kako pridelati kakovostne sadike, predvsem, kako zagotoviti ustrezno oskrbo s hranili. Ena izmed rešitev za zagotovitev ustrezne količine hranil bi lahko bila uporaba naravnega, organskega vira dušika, ki je v tekoči obliki in ga lahko dodamo ob zalivanju sadik. Izvedli smo poskus na sadikah zelja (Brassica oleracea var. capitata L.) in solate (Lactuca staiva L.). Štiri plošče smo uporabili za kontrolne sadike in jih namakali le v vodi, druge štiri plošče pa v vodi z dodatkom aminokislin (AK, pripravek Delfan). Ko so sadike dosegle velikost primerno za presajanje (t.i. prodajna velikost), smo prešteli število razvitih listov, razvitost korenin, višino sadike, svežo maso, vsebnost klorofila, površino listov ter maso suhe snov. Sadike solate, ki so bile namakane v vodi z AK (14,6 cm), so bile višje od kontrolnih sadik (13,0 cm), pri zelju se razlike niso pokazale. Razlike v številu listov se niso pokazale ne pri solati ne pri zelju. Kontrolne sadike in sadike, namakane v vodi z AK, so po razvitosti korenin spadale v razred dobro razvitega koreninskega sistema. Sveža masa sadik zelja je bila za 3,03 g večja pri sadikah namakanih v vodi z AK, pri solati pa za 0,25 g. Površina listov je bila pri sadikah solate in zelja, namakanih v vodi z AK, večja od kontrolnih sadik. Sadike namakane v vodi z AK so vsebovale več klorofila pri solati za 4,34 %, pri zelju pa za 3,67 % kot kontrolne sadike. Gnojene sadike so porabile tudi več vode.[K. Trebušak]20212021-03-20 07:15:03Magistrsko delo/naloga125506UDK: 631.147:631.547.1:635.52:635.34:631.8:547.1-32-304.2(043.2)VisID: 191051COBISS_ID: 59143427sl