<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Norme neposredne uporabe v mednarodnem zasebnem pravu</dc:title><dc:creator>Brinovec,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>norme neposredne uporabe</dc:subject><dc:subject>prevladujoče obvezne določbe</dc:subject><dc:subject>prisilne določbe</dc:subject><dc:subject>Rimska konvencija o pravu</dc:subject><dc:subject>ki se uporablja za pogodbena razmerja</dc:subject><dc:subject>Uredba Rim I</dc:subject><dc:subject>Uredba Rim II</dc:subject><dc:subject>javni red</dc:subject><dc:subject>javni interes</dc:subject><dc:subject>kolizijska pravila</dc:subject><dc:subject>neposredno urejanje</dc:subject><dc:description>Pri ugotavljanju, katero pravo se uporablja za razmerje z mednarodnim elementom, je potrebno upoštevati vrsto prisilnih določb. Poleg kolizijskopravnih pravil je potrebno upoštevati tudi določbe, ki neposredno urejajo pravna razmerja. Norme neposredne uporabe kot ene izmed njih predstavljajo kontroverzno problematiko mednarodnega zasebnega prava. Težave se pojavijo že pri samem poimenovanju in namenu, ki ga lahko sicer po prevladujočem stališču opredelimo kot varstvo javnega interesa oziroma interesa države. 
Gre za posebno vrsto prisilnih določb, ki v sebi skrivajo politični naboj - države preko njih varujejo javni red. Njihova bistvena lastnost je, da se uporabijo ne glede na pravo, na katero napotujejo splošna kolizijska pravila. To lahko vodi tudi v uporabo določb prava, ki ni niti lex fori niti lex causae, vendar so bistvenega pomena za neko drugo državo. Zaradi odprtosti pojma in njegove nedorečenosti je norme neposredne uporabe težko urediti na zakonodajni ravni, kar daje večji pomen pravni doktrini in sodni praksi.
Namen magistrske naloge je opredeliti pojem norme neposredne uporabe z več vidikov. V okviru zgodovinskega razvoja tega pojma so predstavljena ključna stališča pravne doktrine, ki se je razvila v 19. in 20. stoletju. Predstavljene so temeljne značilnosti, kategorije, razmerje do javnega prava in stališča, ki si nasprotujejo glede samih temeljev norm neposredne uporabe. Pojem je za Slovenijo zaradi pomanjkanja nacionalne ureditve pomemben predvsem z vidika evropskega prava. Predstavljena je njegova ureditev v pravnih aktih, kot so Rimska konvencija, Uredba Rim I in Uredba Rim II, ki nam skupaj s primeri iz sodne prakse pomagajo odgovoriti vsaj na nekatera izmed odprtih vprašanj.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-19 09:00:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125496</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97328</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 59769091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
