<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etični vidik odnosa zaposlenih v domovih starejših občanov do starostnikov z demenco</dc:title><dc:creator>Tanasković,	Sladjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>dom starejših občanov</dc:subject><dc:subject>odnos medicinske sestre do starejših</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca je v današnjem svetu zelo pogosta bolezen med starejšimi, ki se kaže kot upad kognitivnih funkcij. Starostniki imajo posledično težave z izvajanjem vseh temeljnih življenjskih aktivnosti, med drugim tudi s komunikacijo. Zaradi napredovanja bolezni potrebujejo dementni starostniki sprva pomoč bližnjih, z napredovanjem bolezni pa tudi oskrbo v institucionalnem varstvu. Zaradi otežene komunikacije se posledično zdravstveni delavci velikokrat znajdejo v težavah, ki jih morajo rešiti etično korektno, pri čimer se opirajo na kodeks etike, znanje, kompetence in svojo vest. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti demenco in etični vidik oskrbe dementnih in etične dileme, s katerimi se srečujejo medicinske sestre. Metode dela: Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi
dela. S pomočjo strokovne literature (knjig in strokovnih ter znanstvenih člankov) je predstavljena naslovna problematika. Na podlagi najdenih raziskav prek iskalnika DiKUL in baze Obzornik zdravstvene nege v slovenskem in angleškem jeziku je predstavljen etični vidik oskrbe dementnih starostnikov. Rezultati: Raziskave v slovenskem prostoru kažejo, da je najbolj razširjen model obravnave celostni pristop in trije modeli bivanja v domovih za
starejše. Raziskava o znanju med zdravstvenimi delavci je pokazala, da je dosežena raven znanja o demenci povprečna in da je udeležba na izobraževanjih nizka. Razprava in
zaključek: Poleg celostnega modela je poznanih še veliko modelov oskrbe dementnih starostnikov. Vsak model izpostavlja določene prednosti oskrbe in ima drugačen pristop.
Literatura izpostavlja kar nekaj etičnih dilem, ki se tičejo obvladovanja bolečine, dostojanstva ob koncu življenja in evtanaziji, avtonomnosti, komunikacije, uporabe prisile ter fizičnega in medikamentoznega oviranja, pomanjkanja znanja in posledično slabše kakovosti zdravstvene nege in slabe organizacije dela, zaradi česar se zdravstveni delavci srečujejo s še več etičnimi problemi. Največji poudarek je treba dati na izobraževanje
zaposlenih s področja demence in geriatrije ter obnavljanje znanja etike. S tem bodo zdravstveni delavci podkrepljeni z znanjem in bodo nudili bolj kakovostno zdravstveno nego
in lažje reševali etične dileme in vprašanja, pred katera bodo postavljeni.</dc:description><dc:publisher>[S. Tanasković]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-18 07:46:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125472</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104265</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 55712259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
