Sadje kot pomemben del otrokove prehraneVeternik, Petra (Avtor) Usenik, Valentina (Mentor) Černič Istenič, Majda (Komentor) prehranaprehranske navadeosnovnošolcisadjesadni izdelkihranilna vrednostuživanje sadjashema šolskega sadjavpliv na zdravjekronično-nenalezljive bolezniCilj magistrske naloge je bil raziskati uživanje sadja med osnovnošolci zadnje triade. Zanimal nas je vnos sadja, ovrednoten glede na priporočeni dnevni vnos ter mesto sadja v prehrani osnovnošolcev. Zbiranje podatkov je potekalo z metodo anketnega spletnega vprašalnika od aprila do junija 2020. Slučajni vzorec je zajemal 99 osnovnošolcev 7., 8. in 9. razreda Osnovne šole Trzin. Zbrane podatke smo analizirali z opisnimi statistikami in jih prikazali s povprečji, frekvencami in grafičnimi predstavitvami. Statistično značilne povezave med spremenljivkami smo preverili s Pearsonovim hi-kvadrat preizkusom ali Kullbackovim 2Ȋ preizkusom. Rezultati naše raziskave kažejo, da največ anketiranih zaužije 3 kose sadja dnevno. Sadje najpogosteje jejo doma, kjer ga glede na rezultate, pojejo največ. Vnos sadja je v primerjavi s prehranskimi priporočili, kljub številnim intervencijam, še vedno nezadosten. Z vidika spola in starosti anketiranih pri vnosu sadja ni značilnih razlik. Iz rezultatov je razvidno tudi, da med zaužitjem svežega sadja in izostankom od pouka ni povezave. Anketirani imajo rajši izbor svežega sadja kot izdelke iz sadja (suho sadje, sok, kompot, marmelada, sadno-žitna ploščica) ne glede na njihov spol in starost.[P. Veternik]20212021-03-13 07:15:08Magistrsko delo/naloga125395UDK: 613.2-053.5:634.1/.7VisID: 191031COBISS_ID: 56592387sl