<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Higiensko-tehnična ustreznost delovnega procesa v vzgojno varstveni ustanovi Lendava, s poudarkom na higienski ustreznosti oblačil vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic</dc:title><dc:creator>Kikec,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>oblačila</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>delovna obleka</dc:subject><dc:subject>higiena</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>stafilokoki</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>patogene bakterije</dc:subject><dc:description>Uvod: Zaradi tesnih medsebojnih stikov se lahko med otroci v vrtčevskem okolju patogeni mikroorganizmi hitro širijo, zaradi nepopolno razvitega imunskega sistema. Zato je zelo pomembno, da strokovni delavci in otroci dosledno upoštevajo higienske ukrepe. Namen: Analizirati izbrane higiensko-tehnične kriterije v obravnavanem vrtcu Lendava, s poudarkom na ustreznosti uporabe civilne obleke, ki jo strokovni delavci uporabljajo v vzgojno varstvenem procesu. Metode dela: Uporabili smo kombinirani metodološki pristop. V prvi fazi raziskave smo s pomočjo opazovalne liste v dveh starostnih obdobjih obravnavanega vzgojno varstvenega zavoda analizirali higiensko-tehnično ustreznost delovnega procesa, s poudarkom na higienski ustreznosti oblačil strokovnih delavcev. Drugo fazo raziskave predstavlja kvalitativna vsebinska analiza strukturiranih intervjujev, ki smo jih s strokovnimi delavci izvedli v času opazovanja, z namenom pridobiti poglobljene informacije o pomembnosti nošenja in vzdrževanja oblačil, ki jih uporabljajo pri delu. Nato smo odvzeli vzorce in z metodo mokrega brisa z gobicami iz vnaprej določenih vzorčnih mest ugotavljali, katera mesta na civilni obleki strokovnih delavcev so najbolj izpostavljena ter mikrobiološko onesnažena, in bi lahko predstavljala tveganje za prenos okužb na varovance. Rezultati: Vzdrževanju splošnega zdravstveno-higienskega režima je potrebno nameniti večji poudarek. Le tako prekinemo verigo prenosa okužb. Pri tem je zelo pomembna ustrezna komunikacija med vodstvom in strokovnimi delavci. Iz rezultatov brisov oblačil strokovnih delavcev je razvidno, da je najbolj izpostavljeno in mikrobiološko onesnaženo mesto na oblačilih predel okoli pasu. Na površini civilnih oblek in predpasnikov za hranjenje smo ugotovili potencialno patogene predstavnike enterobakterij in stafilokokov. Povprečno skupno število aerobnih mezofilnih mikroorganizmov je bilo najvišje na predelu pasu (3,2 × 102 CFU/100 cm2 ), na predelu ramen 2,5 × 102 CFU/100 cm2 in le 56 CFU/100 cm2 na predpasniku za hranjenje. Escherichia coli je bila prisotna v 8,8 % in plesni v kar 62,5 % vseh odvzetih vzorcev. Razlike v številu mikroorganizmov v vzorcih, odvzetih na začetku in ob koncu tedna, niso bile statistično značilne. Razprava in zaključek: Za obvladovanje nalezljivih bolezni v vrtčevskem okolju je treba izvajati strožji higienski režim. Najpomembnejši ukrep za izboljšanje ugotovljenega stanja je poleg izobraževanja in ozaveščanja strokovnih delavcev tudi dosledno upoštevanje in izvajanje vseh higienskih ukrepov. Vzpostaviti je treba boljšo komunikacijo med vodstvom in strokovnimi delavci. </dc:description><dc:publisher>[L. Kikec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-12 07:46:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125354</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104256</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 54873091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
