Jadranje za osebe z lažjo motnjo v duševnem razvojuVirnik, Anja (Avtor) Filipčič, Tjaša (Mentor) lažja motnja v duševnem razvojuProstočasne dejavnosti posameznikom omogočajo počitek, zabavo in razvijanje osebnosti. Prav posebnega pomena pa so za osebe z motnjami v duševnem razvoju saj lahko z vključevanjem vanje razvijajo svoje socialne in komunikacijske sposobnosti. Pogosto varstveno-delovni centri ali vzgojno-izobraževalne ustanove ponujajo obsežen nabor dejavnosti za svoje uporabnike/učence. Vendar pa je le malo organiziranih dejavnostih, v katere bi se lahko inkluzivno vključevali. Tako imajo osebe s posebnimi potrebami malo izkušenj vključevanja v širše družbeno življenje. Eden izmed načinov preživljanja prostega časa je tudi športno udejstvovanje. Šport je izredno pomemben pri razvoju gibalnih spretnosti in sposobnosti, prav tako pa pripomore k posameznikovemu socialnemu položaju, zdravju in zviša kakovost življenja. V preteklosti je veljajo prepričanje, da osebe z motnjo v duševnem razvoj ne morejo sodelovati pri športnih dejavnostih, zadnja desetletja pa se s pomočjo zakonodaje, raznih organizacij in ozaveščanju ljudi prek javnih medijev pojavlja vse večji nabor športov zanje. Jadranje ni izjema, vendar pa ta novi val inkluzije zavira premalo ustrezno specialno pedagoško usposobljenega kadra, ki bi vodil tečaje jadranja. Z magistrskim delom smo želeli narediti pregled načrtovanja, izvajanja in prilagoditve tečaja jadranja v izbranem klubu, v katerega sta se vključili dva otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Za holistični vpogled smo izvedli tri polstrukturirane intervjuje. Pri intervjuju nas je zanimalo predvsem, kako potekata načrtovanje in izvajanje tečaja jadranja, katere prilagoditve so načrtovali in katere so izvedli, zanimalo nas je tudi, kako bi trener ocenil samostojnost ter vključenje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju v raziskovani tečaj jadranja. Pri intervjuju z otrokoma pa smo se osredotočili na njuno doživljanje jadranja, katerih prilagoditev sta bila deležna ter na samo vključenost v skupino tečajnikov. Zanimalo nas je tudi, katere spremembe in predloge bi podali vsi udeleženci raziskave. S študijo primera smo tako želeli predstaviti primer dobre prakse vključevanja oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju v inkluzivne športno-gibalne dejavnosti. Ugotovili smo, da načrtovanje tečaja jadranja poteka v dveh delih – vsebinski in organizacijski del. Ugotovili smo tudi, da v izbranem klubu ne načrtujejo prilagoditev za osebe s posebnimi potrebami. Glavni izziv trenerjevega načrtovanja je ta, da pridobi premalo podatkov o otrocih, pri izvajanju pa mu glavni izziv predstavlja to, da je premalo ustreznega kadra za tako heterogeno skupino, prav tako je delo zahtevno in specifično (pomanjkanje znanja). Otroka sta bila med tečajem delno samostojna, saj sta potrebovala ustno in telesno pomoč spremljevalke. Različno sta doživljala jadranje in sta izražala željo po spremembi oblikovanja skupin glede na spol ter spremembo same izvedbe tečaja. Trener je spremenil celotni način izvajanja tečajev jadranja, da bi bil manj tekmovalno naravnan in bi bil večji poudarek na športnem udejstvovanju. Ugotovili smo, da sta se otroka med tečajem počutila večinoma dobro in da se nista dobro vključila v skupino.20212021-03-11 05:18:12Magistrsko delo/naloga125323COBISS_ID: 54543107sl