<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>NAPREDNI MAGNETNI SISTEMI MEMS</dc:title><dc:creator>BERČAN,	DAMJAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Simulacijski model</dc:subject><dc:subject>pulzno krmiljenje Hallovega elementa</dc:subject><dc:subject>optimizacijašuma in porabe</dc:subject><dc:subject>magnetni mikrosistem</dc:subject><dc:description>V prvem delu disertacije je predstavljen nov prilagojen model Hallovega elementa, ki
je modeliran s strojno-opisnim jezikom Verilog-A. Verilog-A je namenjen modeliranju
in opisu analognih vezij. Nov model omogoča lažje spreminjanje parametrov, ki opisujejo
njegove lastnosti, odvisne od tehnologije in predstavlja izhodišče pri načrtovanju
novega magnetnega mikrosistema. Učinkovitost simulacijskega modela smo preverili
z meritvijo izdelanih integriranih vezij. Izmerili smo občutljivost Hallovega elementa
na zunanje in notranje magnetno polje, temperaturno občutljivost in ničelno napetost.
Prav tako smo preverili vpliv mehanske obremenitve na magnetno občutljivost Hallovega
senzorja. Hallov element je bil z zlatimi žičkami povezan (bondiran) v keramično
ohišje.
V drugem delu disertacije rešujemo bistveni slabosti magnetnih sistemov na osnovi
Hallovega elementa v CMOS (ang. Complementary Metal Oxide Semiconductor) tehnologiji,
to sta velika poraba energije in relativno majhna občutljivost na magnetno
polje. Takšni sistemi pogosto vsebujejo polje senzorjev bodisi za izboljšanje učinkovitosti
sistema, na primer za izboljšanje ločljivosti, bodisi zaradi zahtev aplikacije.
Pri aplikacijah, ki zahtevajo maksimalno možno ločljivost z uporabo polja Hallovih
elementov je smiselno Hallove elemente priključiti direktno na napajalno napetost,
zato da zagotovimo maksimalni možni delovni tok senzorja in posledično maksimalno
občutljivost na magnetno polje. Konvencionalno imajo takšni integrirani sistemi veliko
porabo zaradi števila senzorjev in zaradi relativno majhne upornosti posameznega
Hallovega elementa.
Nova metoda procesiranja Hallovega signala izkorišča raciometričnost senzorja in
ohranja njegovo maksimalno občutljivost na magnetno polje ter zmanjša porabo magnetnega
mikrosistema. Težavo smo odpravili z uporabo napredne metode pulznega
krmiljenja delovnega toka Hallovega elementa, kar bistveno zmanjša njegov efektivni
delovni tok. Metoda rešuje opisani problem, kjer se poraba Hallovega elementa zmanjša
s faktorjem 1/X pri isti občutljivosti, ali pa se poveča občutljivost s faktorjem X pri isti
porabi, kjer faktor X predstavlja razmerje med periodo vzorčenja Hallovega signala in
časom, ko je magnetni sistem aktiven in se izvaja meritev Hallovega signala. Ugotovili
smo, da uporabljena metoda krmiljenja delovnega toka Hallovega elementa zmanjša
njegov efektivni delovni tok in posledično porabo celotnega vezja. Realno dosegljiv
faktor X se giblje do 10.
Integrirano vezje z metodo pulznega krmiljenja Hallovega elementa je izdelano v
0,35 m tehnologiji CMOS. Učinkovitost metode in začetne cilje smo preverili z evaluacijo
izdelanega integriranega vezja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-03-08 13:21:24</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125224</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 43165</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
