Vpliv sintranja na spremembo mikrostrukture dentalnega porcelanaIvančič, Tadeja (Avtor) Rojko, Franc (Mentor) Anžel, Ivan (Komentor) Fošnarič, Miha (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikaporcelanska masamikrostruktura porcelanske masesintranjeUvod: V zobni protetiki se lahko porcelanske mase uporabljajo tudi v kombinaciji s stelitnimi zlitinami. Tako se izpolnijo zahteve glede funkcionalnosti in estetskih zahtev zobnih nadomestkov. Poznamo nekaj vrst porcelanskih mas, v praktičnem delu diplomskega dela pa smo vzorce izdelali iz levcitne dentalne porcelanske mase. To je porcelanska masa, ki se v zobozdravstvu uporablja najpogosteje. Dentalna porcelanska masa, ki je v obliki prahu, se s tekočino za mešanje porcelanske mase zameša v homogeno zmes in s čopičem nanaša na konstrukcijo, ki je predhodno pripravljena v skladu z navodili proizvajalca zlitine. Sintra se pri temperaturah od 700 do 1000 °C in tako spoji v trdno obliko, primerno za protetiko. Zaradi zahtevnosti slojenja in modeliranja primerne anatomske oblike zob je treba porcelansko maso nanašati, sintrati ter brusiti večkrat. V tem primeru lahko pri segrevanju mase do visokih temperatur in brušenju z obdelovalnimi sredstvi v dentalni porcelanski masi nastanejo številne mikrostrukturne spremembe, ki odločilno vplivajo na njen mehanizem. Namen: Namen diplomskega dela je z optičnim mikroskopom opazovati mikrostrukturo dentalne porcelanske mase po večkratnem nanosu, brušenju in tehnološkem postopku sintranja. S spektrofotometrom smo analizirali tudi vpliv števila sintranj na spremembo barve dentalne porcelanske mase. Metode dela: Praktični del diplomskega dela zajema izdelavo vzorcev in izvedbo testiranj. Kovinska osnova je bila izdelana kot kvadratna ploščica s površino 10 mm² in debelino 1 mm iz zlitine za izdelavo fiksnoprotetičnih konstrukcij, ki izpolnjuje zahteve glede biokompatibilnosti materialov in kompatibilnosti materiala z dentalno porcelansko maso za izdelavo končnega funkcionalnega in estetskega protetičnega nadomestka. Na vsak vzorec smo nanesli sloj porcelanske mase, ga sintrali v žarilni peči in brusili z obdelovalnimi brusnimi sredstvi. Pri prvi skupini štirih vzorcev smo cikel ponovili trikrat (skupina A), pri drugi skupini štirih vzorcev sedemkrat (skupina B) in pri tretji skupini štirih vzorcev smo ga ponovili dvanajstkrat (skupina C). S spektrofotometrom smo raziskali, ali večkratna ponovitev cikla vpliva na spremembo barve dentalne porcelanske mase. Na dveh vzorcih iz vsake skupine smo izvedli še pregled mikrostrukture porcelanske mase. Računali smo odstotke poroznosti na treh mestih v plasti porcelanske mase in izračunali povprečje za posamezni vzorec. Rezultati: Vsem vzorcem smo s spektrofotometrom izmerili barvo. Rezultati so pokazali, da je do večjega odstopanja od uporabljene barve prišlo v skupini C. Z optičnim in elektronskim mikroskopom smo pregledali tudi mikrostrukturo vzorcev. Analizirali smo vpliv okoliščin sintranja na stopnjo poroznosti. Ugotovili smo, da je bil odstotek poroznosti pri skupini vzorcev C večji kot pri skupini vzorcev A. Razprava in zaključek: Cilj je bil ugotoviti, ali večkratni nanos porcelanske mase, sintranje in brušenje vplivajo na mikrostrukturo in barvo porcelanske mase. Barva B3 je bila po trikratnem nanašanju porcelanske mase, sintranju in brušenju (skupina A) izmerjena pri treh od štirih vzorcev. Po dvanajstkratnem nanašanju porcelanske mase, sintranju in brušenju (skupina C) pa je bila izmerjena samo pri enem od štirih vzorcev. Pri analizi mikroposnetkov smo ugotovili, da so bile pore pri skupini vzorcev A večje kot pri skupini C. Poroznost je bila pri skupini C za približno 0,50 odstotne točke večja kot pri skupini A. Lahko sklepamo, da večkratno nanašanje porcelanske mase, sintranje in brušenje vplivajo na poroznost in barvo dentalne porcelanske mase. [T. Ivančič]20212021-03-07 07:46:17Diplomsko delo/naloga125218UDK: 617.3VisID: 104249COBISS_ID: 54172419sl