<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odziv sorojencev v predšolskem obdobju na rojstvo novorojenca</dc:title><dc:creator>Povšnar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>rojstvo</dc:subject><dc:subject>priprava sorojenca</dc:subject><dc:subject>nov družinski član</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>odnos med družinskimi člani</dc:subject><dc:description>Uvod: Kar 80 % vseh otrok na svetu ima vsaj enega sorojenca. Predvsem prvorojenci le te dobijo v prvih šestih letih življenja. Rojstvo novorojenca je pomemben dogodek za vse družinske člane, tudi sorojence. Slednji se na novico o novem družinskem članu lahko odzovejo pozitivno ali negativno, na sam odziv pa vplivajo različni dejavniki, med njimi tudi otrokov spol, starost, razvojna stopnja, položaj v družini in osebnost. Za spodbujanje pozitivnega odziva in odnosa s strani starejših otrok je ključnega pomena priprava le teh. Prav tako je pomembno, da se po rojstvu novorojenca ohrani čim večji del rutine, ki so jo vajeni starejši otroci. Za sorojence je namreč že dovolj težavno to, da morajo pozornost svojih staršev in ljubljenih oseb deliti z novo osebo. Namen: V diplomskem delu želimo raziskati, kako priprava, spol, starost in položaj v družini vplivajo na odziv sorojencev ob rojstvu novorojenca ter poiskati najboljše načine za pripravo starejših otrok na vlogo sorojencev. Metode dela: V prvem delu smo uporabili kvalitativno metodo pregleda literature, pri čemer smo le to iskali v različnih spletnih bazah: PubMed, Medline, Google Učenjak in COBISS. Iskali smo literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. V drugem delu diplomske naloge pa smo uporabili kvalitativno metodo polstrukturiranih intervjujev. Izvedli smo 12 intervjujev s starši dveh ali več otrok. Rezultati: Ugotovili smo, da se starši priprave sorojencev lotijo na različne načine. S pomočjo slikanic, lutke dojenčka in pogovorov, otroke pa vključujejo tudi v pripravo stvari za novorojenca. Nekateri svojim otrokom omogočijo obisk v času hospitalizacije mamice po porodu, drugi ne. Ugotovili smo, da na odziv pomembno vplivajo starost, položaj otroka v družini ter njegov in novorojenčev spol. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je za sorojenca najbolje, da za nosečnost izve od svojih staršev in sicer po koncu prvega tromesečja. Za sorojence je sama priprava izredno pomembna, hkrati pa je pomembno, da se velikih sprememb ne uvaja v času rojstva ali tik po njem, saj pri otroku lahko to vzbudi negativna čustva. Ljubosumje in odklonilno vedenje je bolj značilno pri tistih sorojencih, katerim se rodi novorojenec nasprotnega spola, pri prvorojencih in tistih, ki so ob rojstvu novega družinskega člana stari od dve do štiri leta. </dc:description><dc:publisher>[T. Povšnar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-07 07:46:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125217</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104248</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 54162947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
