<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravica do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas</dc:title><dc:creator>Levstik,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravica do odpravnine</dc:subject><dc:subject>Zakon o delovnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>odpoved pogodbe o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>poslovni razlog</dc:subject><dc:subject>insolventnost delodajalca</dc:subject><dc:subject>pogodba o zaposlitvi za določen čas</dc:subject><dc:description>Pravica do odpravnine, ki je določena z Zakonom o delovnih razmerjih, predstavlja pravico delavca, da v določenih primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejme denarni znesek, ki delavcu zagotovi minimalno socialno varnost. Ob vsaki spremembi delovne zakonodaje je del pogajanj namenjen tudi ureditvi pravice do odpravnine, saj ta olajša ekonomsko prilagoditev delavca ob izgubi zaposlitve. 

Institut odpravnine je v slovenski delovni zakonodaji najbolj celovito urejen v 108. členu ZDR-1, ki ureja pravico do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, osnovo za izračun odpravnine in njeno višino, vštevanje zaposlitve pri pravnih prednikih delodajalca, pravico do odpovedi odpravnine in rok za izplačilo odpravnine. V magistrsko diplomskem delu je predstavljena tudi sodna praksa in teorija, ki sta podali odgovore na dodatna vprašanja o izračunu in višini odpravnine ter o pravici do odpovedi odpravnine, ki jih določbe ZDR-1 ne rešujejo v celoti. Posebna pozornost je namenjena pregledu kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti, ki lahko pravico do odpravnine urejajo drugače kot ZDR-1. Nadalje je v magistrsko diplomskem delu obravnavana ureditev odpravnine delavcev, ki jim je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku zaradi insolventnosti ali v postopku prisilne likvidacije. Na koncu je predstavljena tudi ureditev pravice do odpravnine za delavce, ki jim preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila določena s sprejetjem ZDR-1. Namen zakonodajalca je bil spodbuditi delodajalce, da bi v večji meri sklepali pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar pa delodajalci z delavci še vedno pretežno sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-06 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125200</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97314</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 55123203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
