Učinki preventivnih programov na primerno telesno držo osnovnošolcev - pregled literatureSavić, Sonja (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Tomc Žargi, Tina (Komentor) Hlebš, Sonja (Recenzent) diplomska delafizioterapijapreventivaizobraževanjepromocijadržahrbetergonomijafizioterapijabolečina v hrbtušolaotroci.Uvod: Otroku se način življenja spremeni z vstopom v šolo, ko se nenadno povečajo sedeče dejavnosti, povezane s hipokinezijo, kar se z začetkom najobčutljivejšega obdobja v psihofizičnem razvoju velikokrat izrazi na telesni drži. Trajna neustrezna telesna drža spreminja statiko telesa, povzroča večji napor pri ohranjanju drže in sčasoma vodi v nastanek strukturnih motenj. V primeru zapoznelega ukrepanja poleg estetske škode povzroča bolečinske simptome in slabša kakovost življenja. S preventivnimi programi ciljamo na preprečitev neustrezne telesne mehanike, slabe telesne drže in s tem zmanjšamo ali preprečimo razvoj strukturnih motenj, bolezenskih stanj in bolečin v rizični populaciji; pri osnovnošolcih. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda razpoložljive literature analizirati in predstaviti učinke preventivnih programov na primerno telesno držo osnovnošolcev. Metode dela: Deskriptivni pristop je vseboval iskanje literature v podatkovnih bazah PubMed, Cochrane library in PEDro. Raziskave smo iskali v angleškem jeziku in izbrali na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Izbirnim kriterijem je ustrezalo sedem raziskav. Preventivni programi so se izkazali kot dolgoročno učinkoviti le pri izboljšanju poznavanja teorije o ustreznih posturalnih principih, kratkoročno (do enega leta) učinkoviti pa na njihov praktični prikaz ter uporabo v vsakdanjiku. V raziskavi, kjer so usmerjeno delovali na dvig samoučinkovitosti, se je ta izboljšala, a se je posledično dvignil tudi strah pred gibanjem, t. i. kinesiofobija. Če se tak usmerjen pristop ne uporabi, se samoučinkovitost in kinesiofobija ne spremenita. Na prevalenco bolečine preventivni programi niso imeli učinka. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da se je po letu 2010 zmanjšalo število raziskav, ki bi dokazovale učinkovitost promocije zdrave drže pri osnovnošolcih. Intervencijski programi so večinoma oblikovani na osnovi enakih, medsebojno povezanih predhodnih raziskav, a se vseeno med seboj razlikujejo. Razlike so vidne v kakovosti uporabljenih merilnih metod, ki so predvsem subjektivne, kar precej omejuje primerljivost in posplošljivost ugotovitev. Zdi se, da je najustreznejši pristop k promociji zdrave drže tisti, ki je oblikovan na podlagi socialnokognitivne teorije, saj tako učinek generalizira na vsa ocenjevana področja; teoretično, praktično znanje, uporabo v vsakdanjiku in samoučinkovitost. Tak program bi bilo smiselno proučiti v dodatnih raziskavah, v različnih okoljih in pri obeh spolih, predvsem pa ga ovrednotiti s standardiziranimi in objektivnimi merilnimi postopki. [S. Savić]20212021-03-06 07:46:05Diplomsko delo/naloga125171UDK: 615.8VisID: 104241COBISS_ID: 54141443sl