<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obvladovanje tveganja pri obratovanju terminalov utekočinjenega zemeljskega plina</dc:title><dc:creator>Viršek,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>utekočinjen zemeljski plin</dc:subject><dc:subject>terminal</dc:subject><dc:subject>ocena ogroženega območja</dc:subject><dc:subject>neželeni dogodki</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljeno delovanje in obvladovanje tveganja terminalov utekočinjenega zemeljskega plina. V uvodu so predstavljeni utekočinjen zemeljski plin, njegove lastnosti in značilnosti. 

V nadaljevanju je opisano delovanje terminalov in njegovi sestavni deli, ki so potrebni za nemoteno obratovanje. Ocena tveganja terminalov UZP je pomemben del, ki sestavlja varno obratovanje. Pomembno je identificirati začetne dogodke terminalov in frekvenco teh začetnih dogodkov, ki lahko vodijo do nezgod. Opisani so najpogostejši neželeni dogodki in nezgode, ki se pojavijo pri obratovanju terminalov.

Namen magistrskega dela je ocena posledic nenadzorovanega izhajanja različnih količin UZP iz terminala. Izhajanje UZP na mestu poškodbe lahko povzroči številne nezgodne scenarije. Za lažjo predstavo posledic in oceno ogroženega območja so prikazani različni primeri simulacij nezgodnih dogodkov s programsko opremo Phast.

S pomočjo simulacij sem primerjal in analiziral obseg izbranih scenarijev in njihovih posledic. Iz pridobljenih podatkov je bil cilj ugotoviti, kateri scenariji predstavljajo največjo nevarnost za okoliško prebivalstvo, gospodarstvo v bližini terminala v primeru nezgodnega dogodka, ter glede na obseg posledic podati morebitne ukrepe za preprečevanje oz. omejitev nastale škode pri nenadzorovanem izhajanju različnih količin UZP.

Rezultati opravljenih simulacij se razlikujejo od rezultatov, ki so opredeljeni v znanstveni literaturi. Povprečno odstopanje posameznega rezultata v vseh opravljenih simulacijah od dejanskih rezultatov v študiji znaša 12 %. V vseh štirih simulacijah najbolj nevaren scenarij, z največjim obsegom toplotnega sevanja predstavlja bliskovit požar/ogenj (angl. flash fire). Glede na pridobljene rezultate je moč ugotoviti, da se z večjim premerom odprtine povečuje tudi sproščena količina UZP. Kljub naraščanju UZP pa vrednosti izhajanega UZP glede na velikost odprtine ne naraščajo eksponencialno. Bolj stabilni pogoji in manjša hitrost vetra vplivajo na hitrejše sproščanje UZP in s tem vplivajo na večji obseg ogroženega območja oz. obseg toplotnega sevanja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-03-05 15:10:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125169</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6717</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 54364675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
