<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nevrološka ocena in nevrotoksičnost liposomalnega bupivakaina po intratekalni aplikaciji pri prašiču</dc:title><dc:creator>Žel,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stopar Pintarič,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Seliškar,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>analgezija</dc:subject><dc:subject>živalski modeli</dc:subject><dc:subject>bupivakain – toksičnost</dc:subject><dc:subject>zdravila s podaljšanim sproščanjem – farmakologija</dc:subject><dc:subject>liposomi</dc:subject><dc:subject>spinalna injekcija – škodljivi učinki</dc:subject><dc:subject>hrbtenjača – anatomija in histologija</dc:subject><dc:subject>spinalni živci – anatomija in histologija</dc:subject><dc:subject>prašiči</dc:subject><dc:description>Suspenzija liposomalnega bupivakaina (Exparel, Pacira Pharmaceuticals, Inc., San Diego, CA, ZDA) je formulacija s podaljšanim sproščanjem bupivakaina, ki je odobrena za infiltracijo v mehka tkiva in interskaleni blok brahialnega pleksusa pri ljudeh, ne pa za nevraksialno uporabo. Namen te raziskave je ugotoviti nevrološke posledice in histopatološke spremembe pri naraščajočih odmerkih liposomalnega bupivakaina, apliciranega intratekalno.
Petindvajsetim prašičem, težkim 36,2 ± 4,4 kg, naključno razdeljenim v pet skupin, smo intratekalno aplicirali naslednje testne učinkovine: 3 ml 0,9-% raztopine natrijevega klorida (negativna kontrola), 3 ml 0,5-% bupivakain HCl (pozitivna kontrola) ali enega od treh odmerkov 1,33-% suspenzije liposomalnega bupivakaina (1,5, 3 ali 5 ml oziroma 20, 39 ali 66 mg). Po okrevanju iz anestezije smo ocenjevali nevrološki status živali in tri tedne po aplikaciji testnih učinkovin prašiče žrtvovali. Možno nevrotoksičnost testnih učinkovin smo ocenjevali s histopatološko preiskavo hrbtenjače in hrbtenjačnih živcev ter z analizo cerebrospinalne tekočine, ki smo jo odvzeli pred aplikacijo testnih učinkovin in pred žrtvovanjem. 
Prašiči, ki so prejeli 0,9-% natrijev klorid, 3 ml 0,5-% bupivakain HCl ali 1,5 ml 1,33-% (20 mg) liposomalnega bupivakaina, so okrevali v 2, 5 ali 4 urah po aplikaciji. Prašiči, ki so prejeli 3 ali 5 ml 1,33-% (39 ali 66 mg) liposomalnega bupivakaina, so kazali znake nevraksialnega bloka do 32 ur po aplikaciji. Histopatološke analize niso potrdile sprememb, ki bi kazale na nevrotoksičnost, rezultati analize cerebrospinalne tekočine pa so bili nejasni.
Nevraksialni blok po intratekalni aplikaciji liposomalnega bupivakaina pri prašiču je odvisen od odmerka in traja dlje kot po aplikaciji bupivakain HCl. S histopatološko preiskavo hrbtenjače in hrbtenjačnih živcev nismo opazili sprememb, ki bi kazale na nevrotoksičnost liposomalnega bupivakaina.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-03-05 13:49:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125168</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16388</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
