<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vplivi zdravljenja in zdravstvenega stanja živali na izločanje zdravil z mlekom pri kravah</dc:title><dc:creator>Siljanoski,	Aleksandar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šinigoj Gačnik,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>intramamarna zdravila</dc:subject><dc:subject>intramamarni pripravki</dc:subject><dc:subject>kombinirano antimikrobno zdravljenje</dc:subject><dc:subject>zaostanki veterinarskih zdravil</dc:subject><dc:subject>presejalni testi</dc:subject><dc:subject>krave molznice</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo določali prisotnost antimikrobnih ostankov v mleku pri kravah molznicah, ki so bile zdravljene zaradi kliničnega mastitisa. Vzorci mleka so bili zbrani iz obolelih vimenskih četrti 97. krav, ki so bile zdravljene istočasno z intramamarnimi zdravili in zdravili za paranteralno uporabo. Podatke o zdravstvenem stanju krav in uporabljenih zdravilih so nam posredovali lečeči veterinarji. Za identifikacijo povzročiteljev infekcij je bilo odvzetih 66 vzorcev mleka iz okuženih vimenskih četrti pred zdravljenjem . V večini primerov je bila predpisana karenca 14 molž, zaradi izjemne uporabe zdravil. Vzorce mleka, ki so bili odvzeti iz zdravljenih vimenskih četrti pred in po predpisani karenci, smo preiskali na antimikrobne zaostanke. Pregledali smo tudi vzorce mleka, odvzete iz zdravih vimenskih četrti pri 48. zdravljenih kravah, zaradi preverjanja morebitne možnosti prisotnosti zdravil. Vzorce mleka smo najprej analizirali s tremi različnimi presejalnimi testi, pozitivne vzorce smo ponovno analizirali z ustrezno potrditveno metodo. V 22. primerih (22,7%) smo v mleku iz zdravljenih četrti ugotovili prisotna zdravila nad MRL-vrednostjo po 14. molžah. V 13. primerih so to bili tetraciklini, v 4 primerih cefkvinom, v 6 primerih amoksiciklin, ter v 1 primeru neomycin. Ostankov antimikrobnih zdravil ni bilo v vzorcih iz nezdravljenih vimenskih četrti. Interval dajanja zdravil se je značilno razlikoval (p ? 0.05) med pozitivnimi in negativnimi vzorci mleka pri kravah zdravljenih s tetraciklinom, cefkinomom in amoksiciliom. Pri kravah, ki so bile zdravljene dvakrat na dan, obstaja večja verjetnost, da bodo ostanki zdravil presegali MRL-vrednost po sedmem dnevu končanega zdravljenja. Pri okuženih kravah z Escherichia coli obstaja statistično večja verjetnost (p ? 0.05) daljšega izločanja antimikrobnih zdravil.. Glede na kombinirano antimikrobno terapijo med pozitivnimi in negativnimi kravami ni bilo statistično značilnih razlik.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-03-05 13:48:49</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>125166</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16386</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
