Pregled strategij za odkrivanje obporodne depresije v SlovenijiJamnik, Eva (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Skubic, Metka (Recenzent) diplomska delababištvoobporodna depresijaperinatalna depresijapoporodna depresijadejavniki tveganjavarovalni dejavnikisocialna podpora.Uvod: Rojstvo otroka je za večino pozitiven dogodek v življenju, ki ga spremljajo sreča, veselje in ljubezen, kljub temu pa se kmalu po porodu pojavijo zahtevni in naporni dnevi. Psihična nestabilnost v tem obdobju je nekaj običajnega, kadar pa se pojavijo intenzivni simptomi, kot so jokavost, neprestana žalost, občutki krivde, jeze ter drugi neprijetni občutki, govorimo o poporodni depresiji. Obporodna depresija je velik javnozdravstveni problem, ki prizadene vsako šesto žensko v času nosečnosti ali po porodu. Samomor, kot posledica obporodne depresije, je en izmed najpogostejših vzrokov maternalne smrti. Namen: Namen preglednega diplomskega dela je pregledati strategije za odkrivanje obporodne depresije in preprečevanje njenih posledic, vključno s samomorom, ki se uporabljajo v Sloveniji. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Varovalne dejavnike in dejavnike tveganja smo predstavili s sistematskim pregledom znanstvene literature. Viri so bili zbrani s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Science Direct in mrežnika Google Učenjak. Strategije odkrivanja in preprečevanja obporodne depresije v Sloveniji smo predstavili na podlagi pregleda spletnih strani, strokovnih objav in dokumentov, povezanih z zdravjem žensk v nosečnosti in poporodnem obdobju. Rezultati: Depresija v osebni in družinski anamnezi ter predhodna obporodna depresija sta se izkazali za najpomembnejša dejavnika tveganja pojava obporodne depresije, depresija v času nosečnosti pa kot dodatni dejavnik tveganja za nastanek poporodne depresije. Prisotnost socialne podpore, predvsem s strani partnerja, pa se je izkazala kot ključen varovalni dejavnik obporodne depresije. Za preprečevanje, zgodnje odkrivanje ter zgodnje zdravljenje ima poleg upoštevanja varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja velik pomen tudi izvajanje strategij preprečevanja obporodnih depresij. Promocija duševnega zdravja, dosledna uporaba presejalnih vprašalnikov za odkrivanje obporodnih depresij ter dostopna mreža služb za pomoč ob prisotnosti obporodne depresije so najpogostejše in najučinkovitejše strategije preprečevanja obporodnih depresij ter samomorov v Sloveniji. Razprava in zaključek: Dobro duševno zdravje nosečnice oziroma otročnice ima velik vpliv na žensko samo, otroka ter dobre medosebne odnose, zato je ob prisotnosti obporodne depresije ključno pravočasno diagnosticiranje ter takojšnje ukrepanje. V Sloveniji je še vedno premalo pozornosti namenjeno duševnemu zdravju nosečnic in otročnic, zato je nujno izvajanje in nadgrajevanje strategij preprečevanja obporodnih depresij ter upoštevanje in dosledno izvajanje priporočil projekta PODN glede izvajanja presejalnih testov s strani babic in ginekologov, saj bomo le tako pripomogli k preprečitvi in zgodnjemu odkrivanju obporodnih depresij.[E. Jamnik]20212021-03-04 07:45:57Diplomsko delo/naloga125073VisID: 104225COBISS_ID: 53847555sl