Znotrajcelična lokalizacija, izločanje in privzem cistatina F v človeški mikrogliji ter njegov vpliv na delovanje mikroglijeDrofenik, Lea (Avtor) Kos, Janko (Mentor) Perišić Nanut, Milica (Komentor) cistatin Fmikroglijaprivzem proteinacisteinski katepsiniCistatin F je zaviralec cisteinskih peptidaz in član skupine tipa II cistatinske družine. Sintetizira se kot 145 aminokislin (AK) dolg neaktiven dimer. N-vezani sladkorji mu omogočajo prenos v endosome/lizosome, kjer se aktivira. Monomerizacijo in aktivacijo olajša proteolitična cepitev 15 AK na N-končnem delu, ki tudi spremeni inhibitorne lastnosti monomerne oblike. N-končno skrajšan cistatin F postane močan zaviralec katepsina C. Izločena neaktivna dimerna oblika cistatina F se lahko privzame tudi v okoliške celice in se znotraj njih aktivira. Cistatin F se specifično izraža v imunskih celicah, v patoloških stanjih pa je njegovo izražanje lahko prisotno tudi v drugih celicah. Tako se pri multipli sklerozi med procesom demielinizacije izraža v mikrogliji. Povišano izražanje gena Cst7, ki kodira cistatin F, je pokazano tudi v mikrogliji, na mišjem modelu Alzheimerjeve bolezni. Mikroglije so makrofagom podobne celice centralno živčnega sistema (CŽS). Namen magistrske naloge je bil določiti znotrajcelično lokalizacijo cistatina F v človeški mikrogliji, njegovo izločanje iz celic in privzem v okoliške celice mikroglije. Glavne tarče inhibitornega delovanja cistatina F smo določili z merjenjem aktivnosti katepsinov. V ta namen smo hTERT celice transfecirali s plazmidi, ki v svojem nukleotidnem zaporedju nosijo zapis za dimerno (divji tip), aktivno N-končno skrajšano ali neglikozilirano obliko cistatina F. Proteinske vrednosti cistatina F v mikrogliji, njegovo izločanje v gojišče in privzem v okoliške celice smo določili s prenosom western. Lokalizacijo posameznih oblik cistatina F v celičnih predelkih pa z uporabo fluorescenčne konfokalne mikroskopije. Določili smo, da se tako dimerni (divji tip) cistatin F kot tudi aktiven N-končno skrajšan cistatin F privzemata iz zunajceličnega prostora in preneseta v endosome/lizosome. Neglikozilirana oblika cistatina F pa se zaradi odsotnosti N-vezanih sladkorjev ne privzame v netransfecirane celice in je tudi v monomerni obliki ne najdemo v endosomih/lizosomih. Odsotnost N-vezanih sladkorjev torej onemogoči zaviranje cisteinskih katepsinov in delovanje cistatina F in trans v človeški mikrogliji. Izražanje cistatina F v mikrogliji nekoliko zmanjša aktivnost katepsina C, bolj pa aktivnost katepsina L.20212021-03-03 07:45:31Magistrsko delo/naloga125048VisID: 79906sl