Barvni kolaž brez barvilKosmač, Mihaela (Avtor) Čepič, Mojca (Mentor) polarizacija svetlobeKo med polarizatorja vstavimo predmet iz brezbarvne anizotropne snovi (npr. selotejp) in ga sučemo, opazimo barve. Te lastnosti pojava umetniki izkoriščajo v likovni umetnosti. Metoda je znana pod imenom »Polage art« oziroma barvni kolaž brez barvil. Z ustvarjanjem barvnih kolažev, je v umetnosti zaslovela Austin W. Comarow, ki svoje umetnine razstavlja v bostonskem naravoslovnem muzeju (Wood Comarow, 2020). Pri ustvarjanju barvnega kolaža na brezbarvno optično izotropno podlago (npr. trda cvetličarska folija) lepimo polarizator, brezbarvno anizotropno folijo (npr. selotejp), polarizator in zopet brezbarvno anizotropno folijo. Pri lepljenju je pomembna medsebojna orientacija polarizatorjev in prozornih anizotropnih folij, da vidimo eno sliko brez tretjega polarizatorja (slika 1a), drugo pa z njim (slika 1c). V magistrskem delu sem oblikovala zbirko aktivnosti, ki učitelju omogoča, da učencem predstavi nabor eksperimentov, kjer učenci spoznavajo pod katerimi pogoji nastanejo barve pri prehodu svetlobe skozi materiale, ki ne vsebujejo barvil. Z barvnimi kolaži lahko pri učencih spodbudimo željo po razumevanju, kaj se zgodi s svetlobo, ki se širi skozi dvolomno snov. Uporabo dvolomnih snovi srečamo vsakodnevno: v prikazovalnikih LCD, 3D očalih in v merilnih napravah. Učencem bi s poučevanjem te vsebine približali delovanje nečesa, s čimer se vsakodnevno srečujejo. Hkrati pa bi jim približali aktualnost in sodobnost fizike. Za učiteljevo razumevanje fizikalnega ozadja eksperimenta sem v teoretičnem delu preučila: polarizacijo svetlobe, anizotropne snovi in njihove lastnosti, dvolomnost, širjenje svetlobe v dvolomni snovi ter nastanek barv pri prehodu svetlobe skozi optično anizotropno snov. Teoretična razlaga fizikalnih pojavov je prepuščena kasnejši obravnavi v srednji šoli, saj je glede na predznanje učencev v osnovni šoli razlaga prezahtevna. V praktičnem delu sem sestavila zaporedje aktivnosti, ki vodijo do ideje, da so potrebni trije polarizatorji in prozorne anizotropne folije, da lahko oblikujemo dve sliki v eni sami. Pomembna je medsebojna orientacija polarizatorjev in folij, kar omogoči, da vidimo eno sliko brez tretjega polarizatorja, drugo pa z njim. Učenci bodo z vodeno aktivnostjo načrtno raziskali različne odvisnosti, pri čemer bo njihova naloga načrtovanje, postavljanje in preverjanje napovedi ter oblikovanje končnih sklepov. Na podlagi teh aktivnosti bodo spoznali pod katerimi pogoji nastanejo barve pri prehodu skozi materiale, ki ne vsebujejo barvil. Učenci se bodo na izkustvenem nivoju seznanili s polarizacijo, anizotropijo in barvami. Za konec pa bodo sami izdelali tudi barvni kolaž. Učna enota je namenjena učencem osmega ali devetega razreda. Za izvedbo aktivnosti učitelj potrebuje približno pet šolskih ur. Ker se v razredu učitelj že tako pogosto sreča s časovno stisko, predlagam izvedbo aktivnosti v okviru projektnega dela, naravoslovnega dneva ali kot delavnico v okviru šole v naravi. Z nalogo sem želela ugotoviti, ali je aktivnost primerna in obvladljiva na osnovnošolski ravni ter katera znanja in veščine učenci usvojijo. Zanimala me je tudi časovna, materialna in organizacijska zahtevnost predlagane dejavnosti. Zaradi razmer, v letošnjem šolskem letu zaradi COVID19 izvedba aktivnosti in analiza nista bili izvedljivi.20202021-03-02 03:30:36Magistrsko delo/naloga125014COBISS_ID: 53212931sl