<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prosti čas učencev 5. razreda osnovne šole v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Krpan,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:description>Prosti čas je za otroka zelo pomemben del dneva, saj lahko takrat poljubno izbira, kaj bo počel. Otroci naj bi v svojem prostem času počeli stvari, ki jim prinašajo veselje. Za nekatere so to športne dejavnosti, drugi pa svoj prosti čas raje izkoristijo za druženje s prijatelji ali družino. Pomembno je, da se zavedamo vpliva prostočasnih dejavnosti na otrokov kognitivni, čustveni in družbeni razvoj. Še posebej pa se je potrebno zavedati vpliva prostočasnih dejavnosti na otrokovo zdravje. Otroci lahko v sklopu prostočasnih dejavnosti izboljšujejo svoje motorične spretnosti, usvajajo nove veščine, pridobivajo novo znanje itd. Prostočasne dejavnosti, pri katerih so otroci fizično aktivni (npr. športne dejavnosti), imajo zagotovo več pozitivnih posledic na otrokovo rast in razvoj ter na njegovo zdravje kot pasivne prostočasne dejavnosti (npr. gledanje televizije). Ob hitrem napredku moderne tehnologije postaja pasivno preživet prosti čas med mladimi vse bolj pogost, kar lahko prinese veliko negativnih posledic. Pomembno je, da se tako starši kot tudi učitelji tega zavedajo. Starši imajo pomembno vlogo pri izbiri prostočasnih dejavnosti svojih otrok, saj so oni tisti, ki lahko svojim otrokom ponudijo različne dejavnosti, jih pri tem spodbujajo ter tudi sami predstavljajo model, kako kakovostno preživeti prosti čas. Tudi učitelji lahko svojim učencem svetujejo pri izbiri prostočasnih dejavnosti. Poleg tega pa lahko učitelji v svoje delo poskušajo vključiti čim več gibanja in pouka na prostem ter na takšen način pozitivno vplivajo na svoje učence. V empiričnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na preživljanje prostega časa učencev 5. razreda. Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo 145 učencev iz devetih različnih osnovnih šol iz devetih različnih krajev Slovenije, ki so v šolskem letu 2019/20 obiskovali 5. razred osnovne šole v Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga učencem poslali v spletni obliki. Anketni vprašalnik je bil učencem poslan v času epidemije COVID-19, ko je pouk potekal na daljavo in je prosti čas potekal drugače kot sicer. Ugotavljali smo, kako učenci opredelijo prosti čas, kje in s kom ga preživljajo in s katerimi dejavnostmi se v prostem času ukvarjajo. Pridobljene podatke smo obdelali kvantitativno in kvalitativno. Rezultati so pokazali, da učenci svoj prosti čas najpogosteje opredelijo kot čas, ko lahko delajo, kar sami želijo. Večina učencev se v svojem prostem času ukvarja s športnimi dejavnostmi, pogosto se pogovarjajo s starši in gledajo televizijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da učenci več prostega časa preživijo notri, prosti čas najraje preživljajo s prijatelji, najpogosteje pa z bratom ali sestro. Pridobljeni podatki so pokazali, da učenci prosti čas najpogosteje preživljajo doma. Večina učencev ima v času podaljšanega bivanja in po pouku eno dejavnost tedensko. Dejavnosti načrtujejo sami. Rezultati raziskave so lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka in načrtovalcem pedagoškega procesa za bolj kakovostno načrtovanje pouka.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:35:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124964</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 52189955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
