Merske karakteristike "Slovenskega testa iskanja besed"Ovčar, Mateja (Avtor) Tivadar, Hotimir (Mentor) Pavlič, Matic (Komentor) afazijaAfazijo definiramo kot nevrogeno motnjo simbolne komunikacije, ki vpliva na različne komponente jezikovnih zmožnosti, prozodične elemente govora in kognitivne sposobnosti. Na jezikovnem področju afazija vpliva na besedišče, fonologijo, morfologijo, sintakso, semantiko in pragmatiko. Največkrat je posledica poškodb jezikovnih centrov v možganih, ki jih povzročijo možganska kap, travmatske poškodbe možganov ali pa posledice progresivnih nevroloških bolezni, tumorjev in vnetij možganov. Najpogostejša težava vseh vrst afazij je anomija (nezmožnost poimenovanja). Afazija otežuje vsakodnevno sporazumevanje in zato je pomembno, da so bolniki s to motnjo napoteni k logopedu. Ta prične diagnostiko, znotraj katere opazuje vedenje bolnika in oceni njegove komunikacijske zmožnosti, da lahko ustrezno načrtuje zdravljenje. Oceno posameznih področij sporazumevanja logoped pridobi s formalnimi in neformalnimi testi. Za ocenjevanje specifičnih jezikovnih sposobnosti se poleg drugih uporablja tudi Bostonski poimenovalni test (angl. Boston Naming Test, BNT; Kaplan idr., 1983), s katerim ocenjujemo sposobnosti poimenovanja. V tujini je za ocenjevanje afazičnega in dizartričnega govora veliko standardiziranih in nestandardiziranih testnih instrumentov, ki jih moramo ustrezno prilagoditi glede na slovenske kulturne in jezikovne značilnosti. Če to ni mogoče, je najbolje oblikovati povsem nov test. Ker pri nas za prepoznavanje afazij ni na voljo nobenega standardiziranega testa v slovenskem jeziku, so se logopedi na Nevrološki kliniki v Ljubljani odločili oblikovati svojega (Slovenski test iskanja besed, STIB; Vogrinčič idr., 2021). Z magistrskim delom sem želela preveriti veljavnost in zanesljivost testa ter ugotoviti, kako različne spremenljivke (spol, starost in izobrazba) vplivajo na uspešnost pri testu. Študija je vključevala 52 oseb. Polovico so predstavljale osebe, ki so pred kratkim preživele možgansko-žilni dogodek leve hemisfere (koda diagnoze po IMB-10: R47.0) in jim je bila po klinično-diagnostičnem pregledu diagnosticirana motorična disfazija oziroma afazija. Drugo polovico so predstavljale osebe brez nevroloških težav, ki so se glede na izobrazbo, materni jezik, spol in starost ujemale z osebami iz klinične populacije. Analiza rezultatov je pokazala, da so osebe iz proučevane/klinične skupine na testu v povprečju od vsega skupaj 120 točk dosegle 67,04 točke (55 %), medtem ko so osebe iz primerjalne/tipične skupine v povprečju dosegle višje rezultate (od vsega skupaj 120 točk so dosegle 90,62 točke oziroma 76 %). Med primerjalno/tipično in proučevano/klinično skupino obstajajo statistično značilne razlike (p = 0,001) v skupnem številu točk. Statistično značilno višje število točk ima primerjalna skupina, kar pomeni, da so bile osebe iz tipične/primerjalne skupine bolj uspešne pri poimenovanju ilustracij. Glede na te rezultate lahko trdimo, da je STIB (Vogrinčič idr., 2021) veljaven merski instrument. Raziskava je prav tako pokazala, da je test imenovanja besed zelo zanesljiv, saj izračunana vrednost Cronbachovega koeficienta alfa znaša 0,953. Znotraj tipične skupine sem preverila tudi razlike v poimenovanju glede na spol, starost in izobrazbo. Pokazalo se je, da so moški pri poimenovanju nekoliko uspešnejši od žensk, vendar razlike niso statistično pomembne. Prav tako se statistično pomembne razlike niso pokazale med osebami z različno stopnjo izobrazbe, kar je najverjetneje posledica neenakomerno razporejenega vzorca glede na stopnjo izobrazbe. Pomembne statistične razlike so se pokazale med različnima starostnima skupinama (višje povprečje točk so dosegle osebe mlajše od 70 let) in med posameznimi postavkami testa. Na podlagi rezultatov raziskave zaključujem, da je STIB (Vogrinčič idr., 2021) veljaven in zanesljiv testni pripomoček za uporabo v slovenskem prostoru.20202021-02-26 04:34:44Magistrsko delo/naloga124949COBISS_ID: 48771843sl