<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ustreznost vzgojiteljeve uporabe socialnih zvrsti jezika pri komunikaciji s starši</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>komunikacija s starši</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomen komunikacije v vrtcu ter natančneje opredelili socialne zvrsti jezika in njihovo uporabo pri komunikaciji vzgojitelja predšolskih otrok ter vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja (v nadaljevanju: vzgojitelj) s starši. Opisali smo oblike sodelovanja s starši, s posebnim poudarkom na ustni komunikaciji med vzgojitelji in starši. Osredinili smo se na tri oblike sodelovanja s starši, in sicer: roditeljski sestanki, vsakodnevna komunikacija in neformalna druženja. Zanimali so nas: odnos med starši in vzgojitelji, vzgojiteljeva profesionalna komunikacija in njegov poklicni razvoj. Opisali smo tudi sporazumevalna načela, s katerimi mora biti vzgojitelj seznanjen za lažjo komunikacijo s starši.
Eden glavnih ciljev empiričnega dela je bil, da ugotovimo, katere socialne zvrsti jezika uporabljajo vzgojitelji pri komunikaciji s starši. Ugotovili smo, da se uporaba knjižnega jezika spreminja glede na trenutne okoliščine – na roditeljskih sestankih je uporaba zelo pogosta, medtem ko pri neformalnih druženjih prevladuje uporaba neknjižnega jezika. Še vedno pa, ne glede na okoliščine, več kot polovica vzgojiteljev pri komunikaciji s starši uporablja knjižni jezik. Rezultati so pokazali, da delovna doba in regija dela vzgojiteljev ne vplivata na rabo socialne zvrsti, medtem ko delovno mesto na to vpliva, saj vzgojitelji v večji meri uporabljajo knjižni jezik kot pa vzgojitelji – pomočniki vzgojitelja. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji uporabi knjižnega jezika pripisujejo velik pomen, saj več kot polovica anketiranih pravi, da je uporaba knjižnega jezika pri komunikaciji s starši zelo pomembna. Polovica anketiranih je od vodstva dobila smernice za primerno komunikacijo s starši, preostali s tem niso bili seznanjeni. Visok delež anketiranih se je vsaj enkrat udeležil izobraževanja na temo komunikacije s starši. Na koncu empiričnega dela smo oblikovali jezikovne smernice za uspešno komunikacijo med vzgojitelji in starši.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:33:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124920</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 43392259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
