<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Naklonjenost staršev odraslih oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju do zaposlovanja v običajnem delovnem okolju</dc:title><dc:creator>Ravnik,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaposlovanje</dc:subject><dc:description>Osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju (ZMDR) se v odrasli dobi soočajo z enakimi potrebami in željami kot sleherni odrasli človek – želijo si povečati samostojnost, se osamosvojiti od staršev, najti svoje mesto v družbi, se zaposliti in raziskovati lastno vrednost. Starši igrajo pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev za svoje sinove in hčere z ZMDR tudi v odraslosti. Zakonodaja se počasi premika v prid zaposlovanju osebam z ZMDR, pri čemer sta najpomembnejša Zakon o socialnem vključevanju invalidov, ki ob morebitni zaposlitvi in izgubi delovnega mesta osebe z ZMDR predvideva ponovno izplačilo nadomestila za invalidnost v polnem znesku, ter Družinski zakonik, ki odpravlja odvzem poslovne sposobnosti in podaljšanje roditeljskih pravic čez polnoletnost. Kljub temu in pričujočim pozitivnim vidikom podpornega zaposlovanja za osebe z ZMDR ostaja prevladujoča oblika zaposlovanja zaposlitev pod posebnimi pogoji. 
V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri starši odraslih oseb z ZMDR poznajo zaposlitvene možnosti svojih otrok in zakonodaje s področja zaposlovanja oseb z ZMDR ter kako naklonjeni so starši odraslih oseb z ZMDR zaposlitvi svojih odraslih otrok v običajnem delovnem okolju. Opravili smo 8 polstrukturiranih intervjujev s starši iz Gorenjske in Osrednjeslovenske regije, katerih odrasli otroci so vključeni v zaposlitev pod posebnimi pogoji.
Raziskava je pokazala, da intervjuvanci v pretežni meri slabo poznavajo zakonodajno področje in različne oblike zaposlovanja oseb z ZMDR. Ugotovili smo, da starši v večini primerov zaposlitve v običajnem delovnem okolju ne vidijo kot boljše možnosti v primerjavi z zaposlitvijo pod posebnimi pogoji. V slednji vidijo varnost, stabilnost, delovno in dnevno rutino ter najpomembnejše, možnost socialne vključenosti njihovih odraslih otrok. Nasprotno, zaposlitev v običajnem delovnem okolju, četudi izpostavljajo zmožnosti njihovih sinov in hčera, povezujejo predvsem s pomisleki. To so nesprejemanje oseb z ZMDR s strani zaposlenih, slab vpliv družbe, dobiček kot prioriteta delodajalca, neprilagojena hitrost dela in strah pred neuspehom. Starši kot nujno za uspeh v morebitni zaposlitvi v običajnem delovnem okolju vidijo prilagoditve na delovnem mestu – skrajšan delovni čas, strukturiranost nalog, vnovične ponovitve, prilagojena hitrost dela ter mentorja na delovnem mestu.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:33:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124919</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 44696579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
