<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pripovedovanje zgodb otrok, starih od 3 do 6 let</dc:title><dc:creator>Omahna,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Omahna,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govorni razvoj</dc:subject><dc:description>Govorni razvoj je izjemno pomemben, dinamičen in intenziven proces, ki je odraz otrokovega mišljenja in potrebe po komunikaciji z okolico, ki ga obdaja. Povezan je s kognitivnim in motoričnim razvojem, nanj vplivajo fiziološki in psihološki dejavniki, ki lahko na govor delujejo spodbudno ali pa ga zavirajo. Na otrokovo govorno kompetentnost pozitivno vpliva zgodnja komunikacija z odraslo osebo, s pripovedovanjem in branjem odraslega, z odprto komunikacijo, s spodbujanjem igre in domišljije ter motivacijo, ki pelje do otrokovega samostojnega pripovedovanja. Otrok s pripovedovanjem zgodbe ubesedi in povezuje lastne misli, čustva, izkušnje in nam s svojo pripovedjo posreduje razumevanje lastnih mentalnih stanj in stanj drugih ljudi.  
Cilj najinega diplomskega dela z naslovom Pripovedovanje zgodb otrok, starih od 3 do 6 let, je bil preučiti spremembe v pripovedovanju zgodb otrok, starih od 3 do 6 let, preučiti učinek otrokovega spola na pripovedovanje zgodb, vpliv družinskega okolja, koherentnost in kohezivnost pripovedovanih zgodb otrok ter odnos vzgojiteljev do spodbujanja govora in pripovedovanja otrok v predšolskem obdobju. 
V teoretičnem delu sva predstavili razvoj govora predšolskega otroka in spremembe, ki se dogajajo v tem pomembnem obdobju, prve zgodbe in njihovo zgradbo, ki postaja vedno bolj strukturirana in konvencionalna. Predstavili sva tudi slikanico in likovne ilustracije. Opisali sva kriterija ocenjevanja otrokovega pripovedovanja, druge povezave s pripovedovanjem in medsebojnim vplivanjem ter se v drugem delu osredotočili še na dejavnike govornega razvoja, predvsem na družinsko okolje in vrtec. 
V empiričnem delu sva predstavili rezultate anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 100 vzgojiteljev, ki delujejo v osrednjeslovenski in pomurski regiji. Raziskava je pokazala, da vprašani vzgojitelji v veliki večini dajejo velik pomen spodbujanju govornega razvoja in pripovedovanju ter se zavedajo, da imajo pri tem pomembno vlogo tako oni kot okolje, v katerem otrok živi. Za spodbujanje in razvijanje govora, govorne kompetentnosti otrok in širjenje besedišča uporabljajo različne metode in načine, s knjižnimi kotički, z jezikovnimi prvinami opremljeno igralnico in obiski knjižnice ter drugih kulturnih ustanov se trudijo otrokom omogočiti bogato in spodbudno jezikovno okolje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:32:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124918</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 44692995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
