<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Individualizirani program kot priložnost za formativno spremljanje napredka učenke z zmerno motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Zadravec,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci z zmerno motnjo v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>Za učence z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju je značilno, da se učijo počasneje, da potrebujejo veliko ponazoril in več zunanje spodbude.  Pri njih lahko zasledimo manjšo potrebo po samopotrjevanju in pomanjkanje samoaktivnosti. Temeljno vodilo za delo z njimi je individualizirani program. Eno od zakonskih določil Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) je tudi, da mora biti v pripravo in spremljanje individualiziranega programa vključen otrok s posebnimi potrebami. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja učitelji pogosto menijo, da nizke sposobnosti učencev tega ne omogočajo.  Individualizacija je pri delu z otroki s posebnimi potrebami eno izmed glavnih načel. Z namenom upoštevanja potreb, močnih in šibkih področij vsakega učenca posebej in spremljanja njegovega napredka se v vzgoji in izobraževanju vedno bolj uveljavlja formativno spremljanje. Slednje temelji na prepoznavanju trenutnega znanja otroka, želenega cilja, priložnosti za izboljšanje in iskanja poti do cilja. Pri tem je pomembno, da je otrok v procesu načrtovanja, izvedbe in vrednotenja učenja aktivno soudeležen. 
V magistrskem delu smo prikazali primer uvajanja nekaterih elementov formativnega spremljanja napredka v individualizirani program učenke z zmerno motnjo v duševnem razvoju. V teoretičnem delu naloge smo predstavili osnovna teoretična izhodišča formativnega spremljanja napredka učencev in jih smiselno povezali s cilji in z načeli individualizacije za učence s posebnimi potrebami, v našem primeru učence z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. V empiričnem delu magistrskega dela smo v obliki singularne študije primera izvedli aktivno vključevanje učenke z zmerno motnjo v duševnem razvoju v proces načrtovanja, izvajanja in evalviranja individualiziranega programa, in sicer z uporabo izbranih elementov formativnega spremljanja napredka učenca. Sodelujoči člani strokovne skupine so tekom raziskave poročali, da je učenka skozi možnost sodelovanja pri načrtovanju, izvajanju in  evalvaciji individualiziranega programa postala bolj motivirana za učenje in bolj odgovorna za svoje dosežke ter učni napredek. Prav tako so navajali, da se je povečalo sodelovanje znotraj strokovne skupine kot tudi s starši učenke. 
Magistrsko delo tako prispeva k ozaveščanju specialnih in rehabilitacijskih pedagogov o formativnem spremljanju napredka učencev kot možnem načinu sprotnega preverjanja in spremljanja napredka učencev z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in povečanju njihove aktivnosti skozi vse faze individualiziranega programa.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-26 04:32:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124913</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 44651523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
