<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezovanje gruč Kubernetes</dc:title><dc:creator>HOSTNIK,	JAKOB	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglarič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pančur,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gruča</dc:subject><dc:subject>oblak</dc:subject><dc:subject>Kubernetes</dc:subject><dc:subject>računalniška gruča</dc:subject><dc:subject>povezovanje gruč</dc:subject><dc:subject>mreža gruč</dc:subject><dc:subject>GitOps</dc:subject><dc:description>Ko na strežnikih začne zmanjkovati virov, obstajata dva standardna načina za povečanje virov v našem sistemu. Prva možnost je, da strežnike nadgradimo, druga pa, da jih kupimo več in jih povežemo v računalniško gručo. V zadnjih letih se je na tem področju zgodil preboj s pojavom sistema Kubernetes. Sistem je zaradi svoje popularnosti postal de facto standard za upravljanje gruč in orkestracijo kontejnerjev. A ena sama gruča ni vedno dovolj v primerih, ko imamo težave z dragim prenosom podatkov, preveliko latenco do naših uporabnikov ali pa, ko želimo še bolj povečati stabilnost ali varnost našega sistema. Predstavili bomo ozadje povezovanja gruč in pristope, ki jih lahko uporabimo za reševanje naših problemov. Poseben poudarek bomo dali tudi na sinhronizacijo podatkov, saj je to eden zahtevnejših delov pri upravljanju več računalniških gruč. Ugotavljamo, da nam lahko predstavljene sodobne metode povezovanja gruč zelo olajšajo njihovo upravljanje in preprosto rešijo tudi zahtevnejše probleme sinhronizacije podatkov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-24 15:25:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124860</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25725</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 53477123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
