<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Omejitev osebne svobode v migracijskih zadevah v Republiki Sloveniji</dc:title><dc:creator>Rode,	Januša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osebna svoboda</dc:subject><dc:subject>odvzem prostosti</dc:subject><dc:subject>»krimigracije«</dc:subject><dc:subject>teritorialna suverenost</dc:subject><dc:subject>učinkovit režim vračanja</dc:subject><dc:subject>nereguliran status</dc:subject><dc:subject>učinkovito pravno sredstvo</dc:subject><dc:subject>sodno varstvo</dc:subject><dc:description>Sistematično omejevanje osebne svobode migrantov razkriva stopnjevalno napetost med nesporno avtonomijo držav nadzorovati in omejevati vstop in bivanje tujcev na svojem ozemlju in univerzalno človekovo pravico do osebne svobode. Prevalenca odvzemov prostosti tujcem, ki nezakonito vstopijo ali bivajo na ozemlju države, namiguje na nezdružljivost koncepta teritorialne suverenosti države s pravico tujcev do samodeterminacije in osebne svobode. Prisilna pridržanja nezakonito bivajočih tujcev za daljša časovna obdobja v migracijskih centrih ali zaporih so odraz zaostrovalne protimigracijske politike Evropske skupnosti, ki je predvsem osredotočena na kaznovanje in odvračanje nezaželenih prišlekov, zaradi česar se je na mednarodnem prizorišču ustalila pod pojmom »krimigracije«. Avtomatična pridržanja tujcev z nereguliranim statusom so postala redna in običajna praksa držav članic Evropske unije, ki zasledujejo cilj vzpostavitve učinkovitega režima vračanja nezakonitih tujcev za vsako ceno. Slednji je postal opevana justifikacija Sodišča Evropske unije, ki po eni strani vodi srdit boj proti pojavu krimigracij in brez zadržkov omejuje pristojnost držav članic kriminalizirati nezakonito prisotnost tujcev na svojem ozemlju, istočasno pa prepušča številne vidike, povezane z odvzemom prostosti, v diskrecijo nacionalnih sodnikov, s čimer posledično podeljuje neomejeno polje proste presoje državam članicam. Nezadostno varstvo, ki ga podeljuje Direktiva o vračanju na ravni EU, pa ni preseženo niti s Konvencijskim varstvom pravice do osebne svobode, saj Evropsko sodišče za človekove pravice zavzema skrajno zadržan pristop v zvezi s posegi v osebno svobodo tujcev, kar se predvsem odraža v negaciji potrebe po uporabi testa nujnosti in proporcionalnosti pri presoji, ali je bil poseg arbitraren in očitno neutemeljen. Tujce postavlja v pravno razgaljen položaj z utemeljitvijo, da se vsi nedržavljani brez potrebnega dovoljenja za vstop na ozemlje države smatrajo za nezakonite, zaradi česar se jim lahko odvzame prostost. Tako komplementarna pristojnost številnih regionalnih mehanizmov na področju migracij ustvarja zgolj navidezen občutek varovanja pravic migrantov, ki prav nasprotno mnogokrat obtičijo v pravnem limbu brez temeljnih človekovih in socialnih pravic, brez dostopa do zdravstvenih storitev in sredstev za dostojno življenje ter brez učinkovitih pravnih sredstev in sodnega varstva, s čimer so postavljeni v mrtvi kot.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-24 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124855</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97280</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 54591747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
