<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ocenjevanje kakovosti življenja otrok s cerebralno paralizo</dc:title><dc:creator>Volčini,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Groleger Sršen,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>vprašalnik</dc:subject><dc:subject>cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:description>Uvod: Cerebralna paraliza je klinična diagnoza, ki opredeljuje skupino motenj gibanja in drže, kognitivnih zmožnosti, motenj hranjenja in komunikacije, motenj procesiranja dražljajev, ki so posledica okvare razvijajočih se možganov otroka. Je najpogostejši vzrok motenj funkcioniranja, težav pri izvedbi aktivnosti in sodelovanja pri otrocih. Kakovost življenja je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot posameznikovo blaginjo in splošno zadovoljstvo v življenju, gledano z vidika kulture, vrednot ter osebnih pričakovanj. Namen: Želeli smo raziskati, kakšen vpliv ima cerebralna paraliza na otrokovo kakovost življenja. Z ocenjevalnim instrumentom za oceno kakovosti življenja, prevedenim v slovenščino (The Cerebral Palsy Quality of Life-Child), oziroma različicami za otroke s cerebralno paralizo in njihove starše smo želeli ugotoviti, kako sami ocenjujejo kakovost življenja. Metode dela: V prvem delu smo opravili pregled strokovne in znanstvene literature v spletnih bibliografskih bazah: PubMed, DiKUL, COBBIS, NCBI, CINAHL with Full Text, ResearchGate in ScienceDirect. V drugem delu smo ocenjevalni instrument Ocena kakovosti življenja otroka s cerebralno paralizo prevedli v slovenščino in ga uporabili v raziskavi. Vključili smo 10 otrok, starih od 9 do 12 let, in njihove starše. Otroci in njihovi starši so bili vključeni v program rehabilitacije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – Soča. Rezultati: V pregledu literature smo našli osem primernih člankov. Vključeni otroci in njihovi starši so svojo kakovost življenja ocenili kot dobro. Razpon ocen kakovosti življenja otrok je bil od 58,2 % do 77,4 %, razpon ocen staršev je bil od 42,3 % do 78,2 %. Razprava in zaključek: Otroci s cerebralno paralizo imajo dobro kakovost življenja, tako jo ocenjujejo tudi njihovi starši. Raziskavo bi bilo treba razširiti in vključiti več otrok ter zbrati podatke o dejavnikih, ki poleg bolezni vplivajo na kakovost življenja. </dc:description><dc:publisher>[L. Volčini]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-19 07:46:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124798</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104195</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 52393475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
