Adhezija bakterij na tekstilne materiale v ortopedskih pripomočkihAndrejka, Sara (Avtor) Bohinc, Klemen (Mentor) Zore, Anamarija (Komentor) Lampe, Tomaž (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikaadhezija bakterijnaravna mikrobiota kožeortozatekstilni materialhidrofobnostzeta potencialUvod: Ortoze so rigidni, polrigidni ali mehki pripomočki, pritrjeni na del telesa. Pod rigidnim delom ortoze je nameščen tekstilni material, zaradi katerega je nošenje ortoze bolj udobno. Ti materiali so mehki in so v stalnem stiku s kožo, zato je mogoča adhezija bakterij iz kožne mikrobiote. Človeška koža je gosto naseljena z mikroorganizmi, ki predstavljajo našo mikrobioto. Adhezija bakterij na površine materialov je pogojena s številnimi dejavniki, kot so zeta potencial, hrapavost in hidrofobnost materiala. Prav tako na adhezijo vplivajo karakteristike bakterij. Namen: Ugotoviti, koliko in kakšne bakterije se nahajajo v naravni mikrobioti kože. Ugotoviti, kako zeta potencial materialov in njihova hidrofobnost vplivajo na adhezijo bakterij, ki se nahajajo na površini kože. Rezultate med seboj primerjati in ugotoviti, ali je kateri izmed petih materialov bolj odporen proti adheziji bakterij. Rezultate primerjati z ugotovitvami v drugi strokovni literaturi. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili pet materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi ortoz: Neopren, Najlon, Lycra, xDRY in bambusova vlakna. Pri teh materialih smo izmerili zeta potencial, določili mejni kot in s tem ugotovili njihovo hidrofobnost. V treh poskusih smo materiale nalepili na tri različna mesta na koži. Na teh mestih smo odvzeli tudi mokri bris. Materiale smo pustili nalepljene 12 ur in jih nato za 30 sekund odtisnili v krvni agar. Vzorce smo inkubirali 24 ur pri 37 °C ter nato prešteli kolonije bakterij. Rezultati: Največji zeta potencial smo izmerili na bambusovih vlaknih, nekoliko manjši zeta potencial sta imela Najlon in Lycra, najbolj negativen potencial pa xDRY in Neopren. Neopren in xDRY sta hidrofobna materiala, pri slednjem je bil izmerjen nekoliko večji mejni kot. Za ostale materiale pa smo določili, kako hitro vpijejo kapljico vode. Bambusova vlakna so najbolj hidrofilen material, sledita Najlon in Lycra. Število adheziranih bakterij je bilo od 0 do 2 koloniji na posameznem nanosu. Razprava in sklep: Na vse materiale se je v povprečju adhezirala manj kot ena kolonija bakterij. Najmanj adheziranih bakterij je bilo na Neoprenu, ki je imel tudi najbolj negativen zeta potencial. Največje število bakterij pa se je adheziralo na Najlon. V primerjavi s številom kolonij pri mokrem brisu pa je število kolonij na vseh materialih ostalo nizko. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so materiali primerni za uporabo v ortotiki. [S. Andrejka]20212021-02-17 07:46:03Diplomsko delo/naloga124778UDK: 617.3VisID: 104185COBISS_ID: 51955971sl