<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje obarjanja dipiridamola v pretočnem sistemu in vitro pri ponazorjenih pogojih prehoda iz želodca v tanko črevo</dc:title><dc:creator>Triler,	Karin Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Felicijan,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pretočni sistem</dc:subject><dc:subject>dipiridamol</dc:subject><dc:subject>obarjanje</dc:subject><dc:subject>prenasičenje</dc:subject><dc:subject>UV-VIS sonda</dc:subject><dc:description>Pri slabo topnih šibko bazičnih učinkovinah s pH pogojeno topnostjo, med katere spada tudi dipiridamol (DIP), lahko vzdolž prebavnega trakta zaradi velike spremembe v topnosti pride do prenasičenja in obarjanja. V okviru magistrske naloge smo s pretočnim sistemom ponazarjali prehod DIP iz želodca v tanko črevo. Z različnimi kombinacijami medijev smo posnemali in vivo variabilnost pH vrednosti želodca (različne koncentracije HCl) in tankega črevesa (različne pH vrednosti redčenih McIlvainovih pufrov) v stanju na tešče, s katerimi smo želeli ovrednotiti vpliv pH na obnašanje DIP v pretočnem sistemu. 
Poskuse v pretočnem sistemu smo razdelili na poskuse z različno koncentriranimi začetnimi raztopinami DIP in poskuse z izdelanimi tabletami DIP s podaljšanim sproščanjem. Preučili smo tudi obnašanje DIP v pretočnem sistemu v primeru, da tekom poskusov ne pride do obarjanja. Spreminjanje koncentracij raztopljenega DIP smo v ponazorjenem črevesnem prostoru spremljali in situ s potopno UV-VIS sondo. Za vzorce, ki smo jih iz ponazorjenega črevesnega prostora prečrpali v določenih časovnih intervalih, smo uporabili sistem dvojnega vzorčenja za določanje raztopljenega in celokupno prečrpanega deleža DIP. Z namenom, da se pH vrednost v ponazorjenem črevesnem prostoru tekom poskusov kljub črpanju kislega medija ni spreminjala, smo za vsako kombinacijo medijev HCl in redčenega McIlvainovega pufra poiskali ustrezno koncentracijo fosfatnega pufra s pH, ki ponazarja pH žolča. Fosfatni pufer smo v ponazorjen črevesni prostor črpali sočasno in z enako hitrostjo, kot smo črpali HCl.
Sproščanje DIP iz izdelanih tablet smo preučili tudi v napravi USP II v medijih z različnimi pH vrednostmi in ugotovili, da se zaradi pH odvisne topnosti DIP, v medijih z nižjimi pH vrednostmi sprosti večji delež DIP kot v medijih z višjimi pH vrednostmi. Pri poskusih v pretočnem sistemu z raztopinami DIP smo ugotovili, da koncentracija HCl nima bistvenega vpliva na obnašanje DIP, saj v ponazorjenem črevesnem prostoru tekom poskusov vzdržujemo konstantno pH vrednost, prav tako pa je DIP na začetku poskusov že raztopljen. Nasprotno pa smo pri poskusih s tabletami v pretočnem sistemu ugotovili, da koncentracija HCl vpliva na hitrost sproščanja DIP iz tablet, zaradi česar naraščajo koncentracije DIP v ponazorjenem črevesnem prostoru hitreje pri uporabi bolj koncentrirane HCl. To je posledica višje topnosti DIP v bolj koncentrirani kislini, zaradi katere se iz ogrodnih tablet sprošča hitreje. Na obnašanje DIP v pretočnem sistemu ima tako pri poskusih z raztopinami kot tudi pri poskusih s tabletami velik vpliv pH medija v ponazorjenem črevesnem prostoru, saj je od pH medija odvisna ravnotežna topnost DIP in posledično tudi stopnja prenasičenja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-12 08:45:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124720</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 79855</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
