<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje slovničnih konstrukcij na primeru glagola počutiti se</dc:title><dc:creator>Batič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovnične konstrukcije</dc:subject><dc:subject>vezljivost</dc:subject><dc:subject>semantika</dc:subject><dc:subject>povedkovo določilo</dc:subject><dc:subject>povedkov prilastek</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je na primeru glagola počutiti se predstavljeno razumevanje slovničnih konstrukcij, in sicer je po strukturni razčlenitvi treh različnih variant tipa Počutim se zaspan, Počutim se zaspanega in Počutim se zaspano, ki se pojavljajo v rabi in so neenotno obravnavani v normativnih priročnikih in znanstvenih razpravah, podan pregled razvojnih stopenj obravnavanega glagola, ki je vzrok vezljivosti tako s prislovom kot pridevnikom s tožilnikom oz. imenovalnikom. Za namen ugotavljanja razumevanja omenjenih konstrukcij, tj. ali jezikovni uporabniki med obravnavanimi tipi ločujejo na pomenski ravni, in za pridobitev slike o jezikovnem občutku o slovnični pravilnosti teh tipov, tj. ali kot pravilne pojmujejo vse tri variante, je bila pri jezikovnih uporabnikih slovenskega jezika izvedena anketa, katere rezultati so predstavljeni na koncu prispevka.</dc:description><dc:publisher>[K. Šebenik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-12 07:45:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124717</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6\'37</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 471892</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 68736259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
