<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv spontane fermentacije ajdove moke na vsebnost biogenih aminov in antioksidantov v kislem testu</dc:title><dc:creator>Lokar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cigić,	Blaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>moka</dc:subject><dc:subject>ajdova moka</dc:subject><dc:subject>biogeni amini</dc:subject><dc:subject>gama-aminobutanojska kislina</dc:subject><dc:subject>spontana fermentacija</dc:subject><dc:subject>starterske kulture</dc:subject><dc:subject>kislo testo</dc:subject><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>Folin-Ciocalteau</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo določali vsebnost biogenih aminov (BA) in gama-aminobutanojske kisline (GABA) v ajdovih mokah različnih proizvajalcev med spontano fermentacijo in fermentacijo z dodano komercialno startersko kulturo (SK). V kislih testih smo določali BA putrescin (PUT), kadaverin (CAD), tiramin (TYR), histamin (HIS), triptamin (TRP), fenetilamin (PEA), spermidin (SPD) in spermin (SPM) ter GABA po 24-urni in 48-urni fermentaciji. Ugotovili smo, da poteka spontana fermentacija v vsaki od analiziranih mok različno. V posameznih kislih testih smo določili povišane vsebnosti TYR (do 65 mg/100 g), CAD (do 73 mg/100 g) in PUT (do 62 mg/100 g). Povečano vsebnost prehransko problematičnega histamina smo določili le pri eni fermentaciji (24 mg/100 g). Dodatek starterske kulture je rezultiral v manjši vsebnosti CAD in TYR ter povečani vsebnosti PUT, saj smo ga pri eni od mok po 48 urah fermentacije določili več kot 100 mg/100 g. V splošnem velja, da so bile tako vsebnosti GABA kot BA večje po 48-urni fermentaciji. Dodatek komercialne starterske kulture ni enoznačno vplival na tvorbo BA in pH kislih test različnih mok, kar kaže na velik vpliv avtohtone mikrobne združbe. Vsebnost antioksidantov v kislih testih je bila večja kot v mokah, vendar je bil vpliv trajanja fermentacije in dodane starterske kulture majhen. Iz spontano fermentiranih kislih test smo izolirali mlečnokislinske bakterije avtohtone mikrobne združbe. Fermentacija z izolirano kulturo iz kislega testa čičerikine moke je rezultirala v manjši tvorbi prehransko nezaželenih BA v primerjavi s spontano fermentacijo. Vsebnost BA in GABA je bila manjša v kruhu kot v testu. Zmanjšanje je bilo bolj izrazito v skorji kot v sredici kruha.</dc:description><dc:publisher>[P. Lokar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-12 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124715</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 664.641.2:547.233:615.3:579.67:543.544</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 190733</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 52452867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
