<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Napovedovanje dnevnega diagrama porabe električne energije s pomočjo mehke logike</dc:title><dc:creator>ŠKRJANC,	JANEZ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>napovedovanje</dc:subject><dc:subject>nevro-mehki modeli</dc:subject><dc:subject>elektroenergetski sistem</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:description>Elektroenergetski sistem je eden največjih sistemov, ki jih je človek izumil. Povezuje različne tipe elektrarn, od nukleark pa do vetrnih, z različnimi porabniki, od rezidenčnih do industrijskih. S pojavom podmorskih enosmernih visokonapetostnih kablov (HVDC) bo verjetno v bližnji prihodnosti izpolnjena Teslina vizija interkontinentalnega električnega omrežja. Navkljub velikosti in s tem relativno veliki zanesljivosti sistema pa se zaradi uvedbe novih tehnologij problem zanesljivosti povečuje. To dela mojo temo še posebej aktualno.  

V grobem deluje električno omrežje 24 ur na dan 365 dni v letu, vendar na lokalni ravni še vedno pride do izklopov. Delimo jih na nenačrtovane izpade, planske izklope zaradi vzdrževalnih del in prisilne izklope v primeru redukcij. V delu se obravnava problem izračuna nedobavljene energije porabniku v primeru izpada, kar je eden ključnih kazalnikov za oceno zanesljivosti EES. Bolj nazorno si lahko to predstavljamo, da iščemo najboljšo aproksimacijo urne porabnikove moči oziroma diagram porabe v času, ko tega ni bilo na omrežju. To je pomembno, ker je ta v določenih primerih upravičen do finančne kompenzacije. Delo opisuje celoten proces razvijanja optimalnega modela za napoved diagrama porabe, od začetne obdelave podatkov, iskanja korelacij meteoroloških vhodnih podatkov z električno porabno močjo in avtokorelacij električne porabne moči, pa do izvedbe mehkih modelov z zakasnjenimi in predčasnimi vhodi za napoved voznega reda ter primerjave tega modela s konvencionalnimi metodami za napoved oziroma z novim odprtokodnim modelom napovedovanja časovnih vrst Fbprophet. Seveda delo vsebuje tudi teoretično ozadje uporabljenih modelov za napovedovanje in del o zanesljivosti omrežja ter napakah na njem. Rezultati modela so dosti boljši od običajno uporabljenih aproksimacijskih metod npr. regresije z večimi spremenljivkami ali drugih modelov za napovedovanje časovnih serij in so aplikativni na drugih področjih. Poleg tega predlagan model ni tako kompleksen, zato so časi računanaja relativno kratki (reda sekund), prav tako pa dobimo dobre rezultate v majhnih setih podatkov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-11 14:24:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124713</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 53781</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
