<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba ligninolitičnih encimov za razgradnjo organskega onesnaženja v odpadnih vodah</dc:title><dc:creator>Zibelnik,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar Gotvajn,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bioremediacija</dc:subject><dc:subject>glive bele trohnobe</dc:subject><dc:subject>ligninolitični encimi</dc:subject><dc:description>Onesnaženost okolja se v zadnjih nekaj desetletjih povečuje zaradi prekomernega in pogosto namernega sproščanja nevarnih in škodljivih snovi. Številne raziskave so zato namenjene razvoju novih, okolju prijaznih procesov, ki bi zmanjšali ali celo odpravili onesnaženje. Za eno od učinkovitih in zanesljivih metod sanacije onesnaženih območij se je izkazala bioremediacija. Med te sodi tudi mikoremediacija, ki s pomočjo gliv in njihovih encimov učinkovito razgradi organska onesnaženja.

Namen magistrske naloge je bil preiskati možnosti uporabe ligninolitičnih encimov lakaz glive Dichomitus squalens za odstranjevanje onesnaženja. Najprej za razbarvanje azo barvila Chicago sky blue, nato pa za razgradnjo organskih onesnaževal iz farmacevtske odpadne vode in odpadne vode kovinske industrije. Encimi so se pri razbarvanju azo barvila izkazali za učinkovite, saj so v 140 minutah uspeli razbarvati 90 % barvila. Pri farmacevtski odpadni vodi encimi niso uspeli razgraditi organskega onesnaženja, saj sta kemijska potreba po kisiku in koncentracija raztopljenega organskega ogljika ostala ves čas nespremenjena. Vpliv odpadne vode na aktivnost lakaz je velik, saj aktivnost že v prvih dveh dneh pade za 50 %. Tako smo zaključili, da lakaze glive Dichomitus squalens ne predstavljajo možnosti za razgradnjo organskega onesnaženja, prisotnega v farmacevtski odpadni vodi. Pri odpadni vodi iz kovinske industrije so lakaze le delno razgradile organsko onesnaženje. V osmih dneh se je kemijska potreba po kisiku zmanjšala za 26 %, koncentracija raztopljenega organskega ogljika pa za 31 %.

V zadnjem delu je bila opravljena analiza razbarvanja farmacevtske odpadne vode in odpadne vode iz kovinske industrije. Pri farmacevtski odpadni vodi analiza ni pokazala nobenih sprememb. Pri odpadni vodi iz kovinske industrije pa je sprememba opazna pri vseh treh valovnih dolžinah. V osemdnevnem poskusu voda ne doseže mejnih vrednosti za izpust, vendar bi to morda lahko dosegli s podaljšanjem poskusa. Tako smo zaključili, da imajo lakaze glive Dichomitus squalens potencial za čiščenje odpadnih vod iz kovinske industrije.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-11 10:30:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124710</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6584</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 51654659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
