<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Interakcije egerolizinskih proteinov iz gliv rodu Pleurotus z lipidi iz bakterij, kvasovk in nitastih gliv</dc:title><dc:creator>Zidar,	Luen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sepčić,	Kristina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skočaj,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>egerolizini</dc:subject><dc:subject>ostreolizin A</dc:subject><dc:subject>OlyA-mCherry</dc:subject><dc:subject>lipidi</dc:subject><dc:subject>membranske tarče</dc:subject><dc:subject>ceramid fosfoetanolamin</dc:subject><dc:subject>bakterijski biofilm</dc:subject><dc:description>Ostreolizin A (OlyA) iz gobe bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) uvrščamo v proteinsko družino egerolizinov. OlyA prepozna in se veže na membranske domene obogatene s holesterolom in sfingomielinom, t.i. lipidne rafte ter na ceramid fosfoetanolamin (CPE), sfingolipid, ki je specifičen za nevretenčarje in nekatere po Gramu negativne bakterije. Zaradi omenjenih lastnosti imajo OlyA in drugi egerolizini velik biotehnološki potencial, ki se kaže tudi v klinični diagnostiki in v kmetijstvu za zatiranje škodljivcev, saj lahko nekateri egerolizini v kombinaciji s partnerskim proteinom delujejo kot tvorci por s hemolitičnim in citolitičnim delovanjem. Za uspešno uporabo egerolizinov in razvijanje potencialnih aplikacij, je ključnega pomena poznavanje njihovih tarč in specifik vezave. Z metodo točkovnega nanosa smo preverili interakcijo fluorescenčno označenega egerolizina (OlyA-mCherry) s komponentami biofilmov različnih bakterijskih sevov in ugotovili, da v biofilmu teh sevov ni tarč, ki bi jih OlyA prepoznal in na katere bi se vezal. Z metodo točkovnega nanosa in metodo prenosa far-eastern smo preverili interakcijo OlyA-mCherry s polarnimi in nepolarnimi lipidi iz bakterij, kvasovk, nitastih gliv in ene vrste arhej. Očitno interakcijo smo dokazali le z nepolarnimi lipidi bakterije Prevotella sp. Signal je bil zaznan tudi v primeru interakcije OlyA s polarno in nepolarno frakcijo lipidov iz P. aeruginosa EXB L-1125, vendar so ti rezultati nezanesljivi. Na podlagi rezultatov lahko z veliko verjetnostjo ponovno potrdimo specifičnost vezave OlyA s CPE in odsotnost dodatnih membranskih tarč pri veliki večini testiranih mikroorganizmov. Pokazali smo, da OlyA ne interagira s komponentami bakterijskega biofilma in prav tako ne s polarnimi oz. nepolarnimi lipidi iz testiranih bakterij, kvasovk, nitastih gliv in ene vrste arhej. Dobljeni rezultati omogočajo nadaljevanje razvoja uporabe egerolizinov v različnih biotehnoloških aplikacijah.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-11 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124706</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 190728</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 52364547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
