<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza črpalnih poizkusov v vodonosniku vršaja reke Iške</dc:title><dc:creator>Klančič,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brenčič,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>črpalni poizkus</dc:subject><dc:subject>Iški vršaj</dc:subject><dc:subject>konceptualni model</dc:subject><dc:subject>hidravlični parametri vodonosnika</dc:subject><dc:subject>koeficient prepustnosti.</dc:subject><dc:description>Z namenom potrditve ali dopolnitve aktualnega konceptualnega modela vodonosnika Iškega vršaja so bili izvedeni trije črpalni poizkusi v septembru 2018, in sicer na treh globokih vodnjakih: VD Brest-1a, VD Brest-2a in VD Brest-4a, ki segajo v spodnje plasti pleistocenskih aluvialnih nanosov. Med izvedbo črpanj so bile beležene spremembe gladin podzemne vode na bližnjih opazovalnih vrtinah. Po izvedbi črpalnih poizkusov je sledilo kabinetno delo, ki je v prvi fazi obsegalo urejanje podatkov, izmerjenih na terenu, ter prvi izris krivulj znižanj v odvisnosti od časa. Zaradi lažje nadaljnje obdelave so bile krivulje deljene na tri faze: začetno, srednjo in končno. Srednja faza je bila uporabljena za preračun hidravličnih parametrov vodonosnika. Določeni so bili na podlagi Theisove metode z Jacobovimi popravki za vsak črpalni poizkus posamezno in na koncu preračunani v povprečje. Koeficient prepustnosti (K) znaša 4,35?10-4 m/s. Zaradi velikega razpona rezultatov uskladiščenje vodonosnika ni bilo podano za celoten vodonosnik, ampak le za posamezne vodnjake. Končna faza je določala del krivulje, ko depresijski lijak doseže rob vodonosnika, kar se odraža v nihanju gladin podzemne vode, ki je v končnih fazah opazno na vseh vrtinah, torej ni lokalno pogojeno. Depresijski lijak doseže plasti z drugačnimi hidravličnimi parametri, ki povzročijo upad hitrosti njegovega širjenja. Na sama nihanja bi lahko vplivala reka Iška in padavine, vendar zaradi ponikanja reke Iške in premalo podatkov takšne razlage ni bilo mogoče potrditi. Iz predhodnih raziskav je znano, da vodonosnika Iškega vršaja ne omejujejo neprepustne meje. Zaradi tega so pričakovana nihanja na koncu črpalnega poizkusa, saj se hidravlična motnja skozi vodonosnik širi horizontalno in vertikalno.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-02-10 09:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124696</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 78189</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 53794819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
