Povezanost med izkušnjo postaršenja v otroštvu in nagnjenostjo k sozasvojenosti v odraslostiMijot, Liza (Avtor) Repič Slavič, Tanja (Mentor) postaršenjepostaršeni otroksozasvojenostzasvojenost z odnosirelacijska družinska terapijaAvtorica v magistrskem delu raziskuje povezanost med izkušnjo postaršenja v otroštvu in nagnjenostjo k sozasvojenosti v odraslosti. Teoretični del povzema izhodišča avtorjev s področja postaršenja in sozasvojenosti ter naslavlja njuno medsebojno prepletenost skozi prizmo RDT. Sledi empirični del v obliki kvantitativne raziskave, v kateri je sodelovalo 430 udeležencev, od teh jih je 304 anketo rešilo v celoti. Ugotovitve prikazujejo, da udeleženci raziskave, ki so v otroštvu skrbeli za starše, v povprečju izkazujejo tudi večjo nagnjenost k sozasvojenosti glede na rezultate celotnega vprašalnika, kot tudi na posameznih podpodročjih: na področju intimnosti, nadzora, prevzemanja odgovornosti in zapletanja v odnose s problematičnimi ljudmi. Druga ugotovitev prikazuje, da imajo udeleženci, ki so poročali o pozitivnih pridobitvah iz postaršenja, manjšo nagnjenost k sozasvojenosti glede na rezultate celotnega vprašalnika o sozasvojenosti, kot tudi na posameznih podpodročjih: na področju intimnosti, nadzora, prevzemanja odgovornosti in zapletanja v odnose s problematičnimi ljudmi. Tretja ugotovitev prikazuje statistično pomembno razliko med moškimi in ženskami glede sozasvojenosti, a le na področju zapletanja v odnose s problematičnimi ljudmi. Ženske izkazujejo nekoliko višjo nagnjenost k zapletanju v tovrstne odnose kot moški.[L. Mijot]20212021-02-10 09:00:03Magistrsko delo/naloga124694UDK: 159.922.2:316.362.1-055.52-055.62(043.2)VisID: 24521COBISS_ID: 52921603sl