<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Simulaker ljubezni in Ure</dc:title><dc:creator>Butara Marsenič,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krevel,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>simulaker</dc:subject><dc:subject>hiperrealnost</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>tisti/tista (pravi/prava)</dc:subject><dc:subject>srečno do konca svojih dni</dc:subject><dc:subject>pravljice</dc:subject><dc:subject>film</dc:subject><dc:subject>postmoderno</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje koncept ljubezni v postmoderni dobi s stališča teorije simulakrov in simulacije filozofa Jeana Baudrillarda. Teoretični del se začne z definicijo Baudrillardovega koncepta simulakrov in ga aplicira na postmoderno ljubezen, nadaljuje pa z vpogledom v vlogo pravljic in zgodnje pop kulture v konceptualizaciji romantične ljubezni. Analitični del se osredotoči na roman Ure Michaela Cunninghama iz leta 1998 in filmsko adaptacijo Stephena Daldryja iz leta 2002. To delo je še posebej zanimivo za razpravo o ljubezni z vidika simulakrov, saj na vse različne romantične odnose v tem delu do neke mere vplivajo z ljubeznijo povezani simulakri, kar pogosto privede do spoznanja teh simulakrov in dvoma vanje ter celo do njihovega uničenja. V Urah so na mojstrski način izpostavljene nekatere kompleksne problematike postmodernih romantičnih odnosov, ki jih različne zgodbe demistificirajo ter obenem ponudijo možne alternative socialno zgrajenim predstavam o ljubezni in romantiki.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-02-04 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>124568</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 471801</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
